Toyota C-HR 1.2T C-Ult

Toyota C-HR: veliko oblike, še posebej za dokaj tradicionalno japonsko znamko.

3-plastnost

Poglejte C-HR z boka in preko nje potegnite dve vodoravni črti; prva naj bo na četrtini višine od spodaj navzgor, druga pa na četrtini višine od zgoraj navzdol.

Spodnji del je športni terenec, srednji del je kombilimuzina, zgornji pa kupe.

***

Najbrž drži, da je C-HR Toyota z največ oblike vsaj zadnjih 20 let, zlobni jeziki pa hitijo povedati, da je v njej oblike celo za dva avtomobila. A vsaj po prvih odzivih ni strahu: zanimanja je veliko, kar pomeni, da so na pravi poti.

Kdo bi si upal soditi? Vemo namreč, da je Toyota po prodanih avtomobilih v svetovnem vrhu, iz česar bi sklepali, da so kupci – očitno – z njo zadovoljni. Toda – izhajajoč iz precejšnjega začetnega uspeha novega C-HR – kaj bi šele bilo, če bi bile vse Toyote (nekoliko bolj) drznih oblik? Ali pa je to razmišljanje nekega evropskega kompleksa, ki je, gledano globalno, do neke mere zanemarljiv.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

C-HR (Coupé High Ride ali visoko nasajen kupe) je prišel ob pravem času: RAV-4 je od svoje prve generacije preveč zrasel, da bi bil povšeči današnjim tipičnim kupcem. In C-HR je, ne glede na njegovo triplastnost, športni terenec: prijetno dvignjen, da je razgled naokoli boljši in da mu kak pločnik ali kolovoz nista (pre)velika ovira.

Zunanjost s svojo nenavadnostjo terja nekaj davka: (skrita) kljuka zadnjih vrat, nameščena zelo visoko, je nepraktična zaradi višine in načina odpiranja, potniki na zadnji klopi pa imajo omejen pogled vstran, ker je šipa v vratih kratka in še bolj nizka. Pomislite tudi na otročaje, ki jim bo tako še bolj dolgčas. Zadaj tudi opreme ni prav dosti, denimo osrednje komolčne opore, električne vtičnice, bralnih lučk in podobno. Sta pa pohvalno velika utora za pollitrsko plastenko v vratih in žepa na sedežnih naslonjalih.

Znatno bolje je, čeprav ne gre za najbogatejši paket opreme, opremljen prednji del kokpita. Oči so danes uprte predvsem v infozabavni sistem, ki je tudi tu neke vrste kopiraj/prilepi iz drugih Toyot. V C-HR je postavljen bahaško štrleče iz armaturne plošče, sicer pa tudi tu nima ne gumbov, ne krmilnika. Upravljanje zgolj z dotikom je dosti manj ergonomsko (in varno) kot z gumbi. Pri njem velja (znova) izpostaviti predvsem odlično sliko s kamere za vzvratno vožnjo, a tudi to, da predvajalnik glasbe ne prepozna map na ključku USB.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Oblikovno bogata in pestra je tudi notranjost, ki je s tega stališča pravo nasprotje kokpita v Corolli. Barvni vložek na armaturni plošči je všečen, dosti manj pa klavirska črnina z bleščicami: morda gre za tehnični dosežek (bleščice) in morda je komu všeč, drži pa, da se na njej takoj poznajo prašni delci in da so odsevi lahko moteči.

Medtem ko je gumbov na osrednjem delu armaturne plošče dokaj malo (k sreči upravljanje klimatske naprave ni vključeno v infozabavni sistem), jih je za voznika toliko več; kar 18 na volanskem obroču (a se človek hitro privadi), pa tam še ni gumbov za tempomat – njemu služi spodnja desna zavolanska ročica. Prijetno pri roki.

Merilniki so tipični za to znamko: nekoliko temni, a vseeno dobro pregledni, dovolj ‘čisti’. Manj navdušenja je nad zaslončkom med njimi: podatek o zunanji temperaturi je majhen in slabo kontrasten, upravljanje z informacijami in nastavitvami pa je malce zapleteno – vključno z izbiro voznega programa, za kar se je treba precej sprehajati po meniju.

Družinskost upravičuje C-HR s petimi vrati, z dobro odmerjenim prostorom (tud na zadnji klopi) ter s prilagodljivim prtljažnikom. Ta sicer ni kvadraste oblike in nima predalov na bokih (v desno vdolbini je zvočnik odličnega JBL, na levi pa ni ne pregrade, ne mreže), ima pa ušesa za mrežo na dnu, lučko na boku, tretjinsko prekucljivi naslonjali zadnje klopi in neljubo, 10-centimetrsko stopnico, ko sta naslonjali položeni.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Vožnja ne bo težaška. Sedi se visoko in morda bo koga zmotilo, da je pri tem tudi armaturna plošča razmeroma nizko postavljena (merilniki so nekje v višini prsi), so pa razmerja med komandami za upravljanje zelo dobra. Gibi prestavne ročice sicer niso športno kratki, so pa športno natančni z odličnim občutkom (pravim odporom) ob vklopu ali izklopu prestave.

Za tiste, ki niso zagreti nad hibridnimi pogoni, so pri Toyoti pripravili zanimiv turbobencinski motor. Njegov tek je zelo kultiviran in umirjen, vrti pa se ne posebej rad – pognati ga je moč le do kakih 5.600 vrtljajev v minuti, pa še to z nekaj volje. Kljub temu je lepo zmogljiv, pri čemer mu navorsko močno pomaga turbopuhalo, zato z njim prehitevati ni posebej težko. Le hitro speljevati ni lahkotno delo, dokler se voznik ne privadi na odziv celotnega sistema od sklopke do turbopuhala in motorja v celem. Še najbolj pa motor preseneti s porabo – precej živahni kombinirani (mesto, izven mesta, avtocesta) vožnji navkljub porabi dobrih 8, z le nekaj nežnosti pa tudi za poldrugi liter manj.

***

Recept triplastnosti je uvedel Beemve s svojim X6 in odprl nov podrazred med športnimi terenci. Toyota C-HR pa še zdaleč ni kopija, če že, bi človek prej rekel, da so imeli njeni oblikovalci bolj v mislih Nissanov Juke. A kakorkoli: C-HR je več kot zanimiva popestritev ponudbe Toyote. Morda tudi novo obdobje filozofije oblikovanja pri tej znamki?

Vinko Kernc

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 5° C – suha cesta – menjalnik v 6. prestavi – vklopljen način ECO – gume 225/50 R 18 H M+S Bridgestone Blizzak LM001 – digitalni stolpčni trenutne porabe goriva (5 cm = 0-30 l/100 km)

Poraba in trušč

60 km/h, 1.500/min: 4 l/100 km – 84 dB (5. prestava)

100 km/h, 2.100/min: 5,5 l/100 km – 88 dB

130 km/h, 2.700/min: 8 l/100 km – 91 dB

160 km/h, 3.300/min: 11 l/100 km – 95 dB

Testni krog: 8,5 l/100 km

Pohvale

+ drznost oblike

+ videz notranjosti

+ notranja prostornost

+ merilnika

+ gibi prestavne ročice

+ slika s kamere za vzvratno vožnjo

+ pameten ključ

+ ogrevanje volanskega obroča in sedežev

+ paket opreme (v splošnem)

+ avdio sistem (zvok)

+ kultiviranost motornega teka, navor

Graje

– v višino nenastavljiv sovoznikov sedež

– skromni predali

– stopnica pri podaljšanju prtljažnika

– predvajalnik glasbe ne prepozna map na ključku USB

– infozabavni sistem brez gumbov

– meniji na zaslonu med merilnikoma

– svetleča črnina na armaturni plošči

– skop potovalni računalnik

– v športnem načinu je odziv plina na pomik stopalke že preveč izrazit

Na kratko

V enem samem avtomobilu so trije: kombilimuzina za družinsko uporabnost, kupe za všečnost zunanjosti in športni terenec za spogledovanje z naravo. Oblikovno pogumen nastop Toyote je razmeroma tradicionalnim tekmecem zagotovo dal misliti.

Cene

Toyota C-HR 1.2T (C-Ity): 19.550 evrov

Toyota C-HR 1.2T C-Ult: 23.850 evrov

Testni Toyota C-HR 1.2T C-Ult: 27.900 evrov

(Navedene cene so z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Tehnični podatki (proizvajalec)

Motor: 4-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 1.197 cm³ – največji navor 185 Nm pri 1.500-4.000/min – največja moč 85 kW (116 KM) pri 5.200-5.600/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – pogon spredaj

Vozna dinamika: (Drive Mode) Sport, Normal, ECO

Voz in obese: kombilimuzina – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj posamične obese, dvojna trikotna prečna vodila, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 225/50 R 18 H M+S Bridgestone Blizzak LM001

Mere: dolžina 4.360 mm – širina 1.795 mm – višina 1.565 mm – medosna razdalja 2.640 mm – najmanjša razdalja od tal 148 mm – rajdni krog 11,9 m (med stenami) – notranja širina spredaj 1.455 mm, zadaj 1.455 mm – prtljažnik 377/(ni podatka) dm³ – posoda za gorivo 50 l

Mase: vozilo 1.320 kg – dovoljena skupna obremenitev 540 kg – dovoljena obremenitev strehe: ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 190 km/h – pospešek 0-100 km/h 10,9 s – poraba (kombiniran cikel) 5,9 l/100 km – izpust CO₂ 135 g/km

Foto: VK