Avtomobilski teden 29, 2026

Stol Oliverja Bluma ni samo vroč, ampak žareč.

VW: napoveduje se zelo vroča jesen

Saga z nemškim koncernom Volkswagnom (VW) se pričakovano zaostruje. Po tistem, ko je vodstvo tovarne oziroma uprava predlagala obsežen t.i. načrt prestrukturiranja, se je odprla fronta, ki utegne stanje še bolj zaostriti. Nadzorni svet (NS) koncerna je namreč načrt zavrnil. To po svoje niti ni presenetljivo.

Že tolikokrat omenjeni načrt prestrukturiranja, ki je delo uprave oziroma njenega prvega človeka Oliverja Bluma, moža, ki je že dolgo znotraj korporacije, ob vsem drugem predvideva marsikaj. Toda najbolj sporna točka je vsaj ena – število zaposlenih naj bi zmanjšali vsaj za 100 tisoč. To pomeni, da naj bi bil ob delo vsak četrti ali peti delavec koncerna. Gre za drastičen ukrep, ki je posledica izjemno hudih težav, s katerimi se zlasti zadnje dve leti srečujejo v VW. Vzroki so znani, ne bomo jih znova naštevali. Že ko je bil načrt v grobem objavljen, je bilo jasno, da ne bo šlo gladko. Če je povsem točno, da je nadzorni svet, konec koncev najvišji organ koncerna, zavrnil Blumov predlog (poročila se vsaj nekoliko razlikujejo), potem je to tudi posledica specifične zasnove nadzornega sveta. Kako je sestavljen, kako deluje?

Sestavlja ga 20 članov, polovica je predstavnikov delničarjev (prav je povedati, da sta največji lastnici oziroma imata v svojih rokah največ delnic koncerna VW družini Porsche in Piëch), drugo polovico sestavljajo predstavniki zaposlenih oziroma sindikatov. Sedem članov izvolijo zaposleni, med temi so vodilni predstavniki tovarniškega sveta delavcev, preostale tri člane pa prav tako izvolijo zaposleni, vendar so hkrati ti tudi člani najmočnejšega nemškega sindikalnega združenja IG Metall. Pomembno vlogo v nadzornem svetu ima tudi zvezna dežela Spodnja Saška, kjer je tudi sedež koncerna (Wolfsburg), saj lahko v nadzorni svet imenuje dva predstavnika delničarjev.

Ko gre za glasovanje, je razmerje med zaposlenimi in delničarji 50/50, vendar je predsednik NS predstavnik delničarjev in ima v primeru izenačenega glasovanja dvojni, torej odločilni glas. Kako so glasovali v nadzornem svetu, za sedaj še ni znano, je pa po vsem tem možno, da je na stran zaposlenih prestopil tudi kakšen delničar. Če se je to zgodilo, je povsem verjetno, da je drugače glasoval predstavnik zvezne dežele, kajti delavci VW so tudi pomembni volivci deželne politike. Predsednica sveta delavcev VW je odločna in bojevita Daniela Cavallo, ki je bila pogosto kritična tako do potez vodstva oziroma uprave VW kot do Oliverja Bluma (recimo zaradi njegove dvojne funkcije, saj je bil do 1. januarja tako prvi mož VW kot Porscheja). Če bo Blumov načrt v takšni ali drugačno obliki postal stvarnost – in vse kaže, da bo –, potem se Nemčiji napoveduje zelo vroča jesen, pa tudi zima.

***

Porsche 911 ostaja svetla točka letošnjega posla nemške avtomobilske hiše.

Porsche še naprej v tržnem krču

To, kar se dogaja Porscheju letos in tudi že lani, je zgolj nadaljevanje zgoraj opisanega dogajanja. Porsche je znotraj Volkswagna (VW) in boleha za bolj ali manj enakimi boleznimi, kot krovni koncern.

V letošnjem prvem polletju je tovarna izdelala dobrih 122 tisoč avtomobilov. To je bilo za 16 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, ki pa je bilo v primerjavi z letom 2024 tako ali tako skromnejše. Prodaja slovitih avtomobilov se je letos skrčila na vseh globalnih trgih, še najbolj na kitajskem, kjer je bilo kupcev za visokih 32 odstotkov manj. Posel se je v Evropi (brez Nemčije) zmanjšal za 14 odstotkov, v Nemčiji za šest, v Severni Ameriki pa za 13 odstotkov, vendar ta prostor količinsko ostaja najpomembnejši oziroma največji (dobrih 37 tisoč vozil). Kako je šlo v tem času posameznim Porschejem?

Povsem zgoraj je Cayenne, saj so zanj našli več kot 38 tisoč kupcev, pa vendarle je bilo to devet odstotkov manj kot lani. Pravijo, da je trg dobro sprejel električno verzijo tega SUV, ki je na voljo od junija. Za 22 odstotkov je skromnejša prodaja Macana, ki je za sedaj še na voljo tako v električni kot klasični motorni izvedbi (skupaj 35 tisoč vozil). Vsekakor je ta hip edina svetla tržna točka neuničljivi 911. Zanj se je odločilo več kot 30 tisoč kupcev, kar je 19-odstotno povečanje glede na primerljivo lansko obdobje. Posel s Panamero se je skrčil za 38 odstotkov, z električno gnanim Taycanom pa za 25 odstotkov. In vse pogosteje omenjajo, da se zlasti Panameri bliža tržni oziroma produkcijski konec. Agonije, nekoč nepredstavljive za Porsche, verjetno še nekaj časa na bo konec.

Janez Kovačič