Naša draga statistika

Trditev seveda ni nova: statistika je organizirana laž. Velja to tudi za zbir podatkov o prodaji oziroma registraciji novih avtomobilov na slovenskem trgu v letu, ki se je komaj končalo? Skoraj, bolj ali manj.

Najprej številčna dejstva, zbrana pri Jato Dynamics, ki v slovenskem avtomobilskem prostoru velja za enega od uradnih in zato dovolj verodostojnih zbiralcev podatkov o poslu z avtomobili. Torej: v letu 2013 je bilo na slovenskem avtomobilskem trgu registriranih in seveda zato tudi prodanih 50.878 novih  avtomobilov. Številka je presenetljiva, kajti na prste ene roke bi bilo mogoče prešteti dejavnosti, v katerih so v minulem letu zabeležili plus. Ker spada avto med trajnejše potrošne dobrine, kar pomeni, da se zanj večina odloči po precej tehtnem premisleku, poleg tega pa je treba seči nekaj globlje v žep, je vse skupaj še toliko bolj presenetljivo. Podrobnejši pregled avtomobilske statistike po drugi strani dokazuje, da se tudi letos – kot že leta nazaj – ni veliko spremenilo. Vrh krojita francoski Renault (7.418 vozil) in nemški Volkswagen (7.279), potem pa jima z občutnim zaostankom sledijo Peugeot (3.602), pa Škoda 3.510, Opel (3.350) ipd. Tudi lestvica najbolje prodajanih osebnih avtomobilov kaže stanje oziroma podobo, ki smo je vajeni že precej časa: spredaj Renault Clio (3.944) (že desetletja najbolje prodajano vozilo na podkaravanškem prostoru), za njim Volkswagen Golf (2.551), nato Kia Cee’d (1.811), medtem ko peterico zaključujeta Volkswagen Polo (1.701) in Škoda Octavia (1.303). In če se je leto, ki bi ga deželica na senčni strani Alp morala in smela čimprej pozabiti, v poslu z avtomobili končalo tako ugodno, kot dokazuje uradna statistika, zakaj ni posebnega navdušenja?

Uradni predstavniki tujih avtomobilskih tovarn na slovenskem trgu (pa tudi številni drugi) so v zadnjih letih odkrili in obilno uporabili t.i. enodnevne registracije in posledično izvoz. Za boljše razumevanje tega zanimivega in nič posebej izvirnega športa je potrebna kratka razlaga: proti koncu meseca se poveča število na novo registriranih vozil, kar naj bi pomenilo, da so našla prostor v slovenskih garažah oziroma parkiriščih. Uradna statistika jih šteje kot prodana na slovenskem trgu, v resnici pa jih prodajo zlasti v Avstriji in Nemčiji (gotovo tudi drugje); prav te avtomobile čez nekaj časa odjavijo in tako se ta avtomobilski hokus pokus konča. Koliko v Sloveniji registriranih vozil je po tej poti končalo na tujem, je težko točno reči, saj se ocene gibljejo v razponu od najmanj 15 in do največ 30 odstotkov! V prvem primeru bi to to pomenilo, da je lanska prodaja novih vozil v Sloveniji komaj presegla 43, v drugem pa le 35 tisoč. In vprašanj je kar nekaj: zakaj vse to slepomišenje s številkami, kdo ima od tega (kakšno) korist in tudi ali se utegne vse skupaj čez nekaj časa zatakniti kot kost v grlu?

Seveda ni direktorja na tej obli, katerega položaj ne bi bil odvisen od prodajnih rezultatov. In ko so z enodnevnimi registracijami začeli nekateri, so jih drugi hitro posnemali in tako precej popravili prodajno statistiko-navzgor, seveda. Dejstvo pač je, da tisto, kar zbere in objavi Jato Dynamics, kljub relativni nepomembnosti slovenskega avtomobilskega trga, roma tudi do lastnikov avtomobilskih zastopnikov kot uradna statistika o prodaji avtomobilske pločevine. In te malce nenavadne podrobnosti – enodnevne registracije in nato izvoz na tuje – jih očitno ne zanimajo, jih pa zelo podatki o tem, kako gre posel z njihovimi avtomobili v primerjavi s konkurenco. Vsi srečni? Morda, vprašanje pa je, ali se to početje avtomobilskim zastopnikom ne bo maščevalo. Ko bo in če bo država, vedno nenasitna, začela ugotavljati, da prodaja avtomobilov glede na splošne gospodarske okoliščine sploh ni skromna, se morda utegne odločiti za povečanje kakšnega davka. Ne bi bilo prvič, zanesljivo ne zadnjič. S statistiko kot organizirano lažjo ali brez nje.

Janez Kovačič

Foto: VK