Avtomobilski teden 47, 2026
KolumnaNovice 20/11/2026 Janez Kovacic 0

Grünheide v Nemčiji naj bi doživel občutno povečanje obsega proizvodnje.
Teslin Grünheide pred veliko investicijo
Gradnja in tudi začetek izdelave avtomobilov v Teslini tovarni v bližini Berlina (Grünheide) je bil tako rekoč od vsega začetka v ospredju nemške, deloma tudi evropske pozornosti. Veliko je k temu prispeval sam Elon Musk, ki se je težko sprijaznil z dejstvom, da so evropski in s tem nemški zakoni marsikje bistveno drugačni od ameriških. To ni bilo še posebej očitno in opazno le pri razumevanju okoljske zakonodaje, pač pa tudi pri razumevanju delovanja sindikatov, pri čemer so zaposleni v tej Teslini tovarni vsaj deloma (ne v celoti) člani IG Metalla. To je najmočnejše in tudi najmnožičnejše nemško sindikalno združenje, ki pomembno vpliva tudi na nemško politično sceno.
V okoliščinah, ko nemška avtomobilska industrija, in še posebej koncern Volkswagen (VW), pa tudi Mercedes-Benz, išče izhod iz nakopičenih težav, pri čemer je že dolgo jasno, da so proizvodne zmogljivosti prevelike in slabo izkoriščene, se Tesla po poročanju evropskih medijev pripravlja na obsežno investicijo. V razširitev tovarne v Grünheideju naj bi tako investirali tri milijarde evrov. S tem bi občutno povečali obseg proizvodnje, pri čemer naj bi kapaciteta Tesle v Nemčiji presegla produkcijo v vseh tovarnah, ki jih ima Volkswagen v domačem Wolfsburgu. V končni fazi naj bi v Grünheideju v letu dni naredili več kot milijon vozil, pri tem pa bo v ospredju Cybercab, robotaksi, ki tako v ZDA kot tudi v Evropi še nima zelene luči za vožnjo oziroma uporabo. Videti je, da Elona Muska to ne moti, čeprav je že precej nazaj trdil, da bo njegov mali robotaksi tako rekoč preplavil ameriški trg. Napovedana investicija v Grünheide dokazuje, da pri Tesli mislijo resno. In ob tem ni izključeno, da bo to znova spodbudilo raznolika nemška okoljska gibanja, ki so nekoč povzročila celo vrsto težav in zapletov.
***

Ustrezna polnilna infrastruktura je eden pomembnih pogojev širjenja BEV.
Oktober v ‘primežu’ BEV
Uradni podatki o oktobrski prodaji avtomobilov v Evropi in tudi v Evropski uniji (EU) še niso znani, vsaj tisti ne, ki jih posreduje Acea, evropsko združenje izdelovalcev avtomobilov. Pa vendar se že pojavljajo številke o tem, kako je šlo v desetem letošnjem mesecu predvsem baterijskim električnim vozilom (BEV) na vsej Stari celini in ne le v EU.
Oktobra je tako posel z BEV v primerjavi z lanskim enakim mesecem poskočil za visokih 60 odstotkov in to kljub temu, da predvsem EU razmišlja o rahljanju nekaterih zavez glede prodaje in izdelave avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem do in po letu 2035. Jasno in očitno je, da je dobra prodaja BEV posledica visokih cen bencina in dizelskega goriva, svoje naredijo državne subvencije v kar številnih evropskih državah – Slovenije od avgusta oziroma septembra ni med njimi –, vse pestrejša je ponudba električnih avtomobilov v različnih cenovnih razredih, tudi polnilna infrastruktura je vse pestrejša.
Oktobra je bilo tako v Evropi registriranih nekaj več kot 295 tisoč BEV, tako da je bil njihov skupni tržni delež 32,1-odstoten. Posledično je bilo letos registriranih 2,33 milijona teh avtomobilov, kar je za 40,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem času. Oktober je bil v tem pogledu posebej uspešen v Franciji, saj je tržni delež BEV zrasel na 41,5 odstotka, prodanih je bilo skoraj 62 tisoč avtomobilov. Nemčija je s tržnim deležem nekoliko zaostala za svojo zahodno sosedo (37 odstotkov), je bila pa količinsko prodaja precej večja (dobrih 94 tisoč vozil). V ospredju so še naprej skandinavske države, saj so bili tam oktobrski tržni deleži BEV res visoki: na Norveškem 98,8-odstoten, na Danskem 88,4 in na Švedskem 51,5-odstoten. Na drugi strani so bile Češka, Italija in Poljska, kjer tržni deleži BEV niso presegli deset odstotkov.
Janez Kovačič







No comments so far.
Be first to leave comment below.