Test: Opel Grandland PHEV GS Test: Opel Grandland PHEV GS
  Siv? Samo barva karoserije. Sivino po navadi razumemo v negativnem smislu: sivo vreme, dolgočasna, monotona sivina, denimo tista iz japonskih avtomobilov izpred 20... Test: Opel Grandland PHEV GS

Opel Grandland PHEV: dober avto, a z izginjajočo identiteto.

 

Siv? Samo barva karoserije.

Sivino po navadi razumemo v negativnem smislu: sivo vreme, dolgočasna, monotona sivina, denimo tista iz japonskih avtomobilov izpred 20 let.

Tale Grandland je siv. Na oko bi rekel nekje na 50 odstotkih med belo in črno. Mislim, da mu pristaja.

***

Že prva generacija avtomobila s tem imenom je tehnično temeljila na platformi koncerna PSA (EMP2), zdaj je pod kožo Grandlanda STLA Medium. V primeru Grandlanda to pomeni večje zunanje mere in novo digitalno arhitekturo, a tudi nekaj več prepoznavnosti Peugeota 3008 v kokpitu.

  • XVK_4061aw
  • XVK_4039cla
  • XVK_4042rgb
  • XVK_4023
  • XVK_4027w
  • XVK_4036a
  • XVK_4026
  • XVK_4044
  • XVK_4021
  • XVK_4017
  • XVK_4019
  • XVK_4020

Zdaj je za skoraj dva decimetra daljši, a tudi za skoraj decimeter širši od prejšnje generacije, skupaj z ogledali meri 2,1 metra; tu je morda že prestopil mejo mestne praktičnosti in ni čudno, da se pri preklopu v vzvratno prestavo zunanji ogledali samodejno pomakneta navzdol. Pomik je znaten, menda celo preveč, saj se takrat ne vidi bokov avtomobila.

Dolžinski prirastek je seveda prinesel več notranjega prostora in prtljažnika. Ta se lahko pohvali s čvrsto polico (za dvojno dno), ki se v nasprotju z večino pri dvigu učvrsti pod kotom kakih 45 stopinj. Pod to polico je veliko prostora, poleg obveznih reči tudi vsaj za dva polnilna kabla.

V kokpitu te ‘veličastne dežele’ prepoznamo PSA, kot je zdaj že v navadi, gumbe za menjalnik in stikalo za vozne načine, vsiljuje se tudi misel, da gre za podobne dekoracijske materiale, zagotovo pa tudi za menije (in za podobno grafiko) infozabavnega sistema. V povezavi s tem je treba omeniti, da so bile v času testa težave z bluetoothom in z induktivnim polnjenjem.

Osrednji zaslon je širok, a podpovprečno nizek; skupaj s kratko poličko pod njim je tako pritiskanje na polja zaslona lažje, je pa zaslon … ‘nerodno’ odziven na preslaboten pritisk. Več sreče je s stikali na volanskih prečkah, ki so (žal) pod enotno ploščo, a vsaj niso v klavirski črnini in niso občutljivi na dotik ali poteg.

  • XVK_3995
  • XVK_3987
  • XVK_3988
  • XVK_3982
  • XVK_3983
  • XVK_3984
  • XVK_3985
  • XVK_3986
  • XVK_3989a
  • XVK_3990
  • XVK_3991
  • XVK_3992
  • XVK_3996
  • XVK_3994
  • XVK_3993
  • XVK_3999
  • XVK_4000
  • XVK_4001
  • XVK_4003
  • XVK_4002
  • XVK_4006
  • XVK_4005
  • XVK_4007
  • XVK_4010
  • XVK_4012
  • XVK_4014
  • XVK_4015
  • XVK_4016

Vozniku ne bo prav hudo: sedeti je moč tudi dokaj nizko, sedež deluje na oko športno, a je v resnici bolj kot to udoben, predvsem pa ima(ta) nastavljivo dolžino sedala in celo vzdolžno pomičen vzglavnik. Pri stopalkah malo moti razlika v višini med zavoro in plinom, a lahko to prištejem k ‘stvari navade’. Med prednosti lahko uvrstim še projicirni zaslon (HUD), kombinirano stikalo za avdio sistem, ostala pa so še tri stikala za klimatsko napravo.

Merilniki. Široki in nizki, veliko barv, to ugaja. Ponujajo šest ‘slik’, ki se ločijo predvsem po vsebini, a to pomeni, da ni moč hkrati spremljati denimo motornih vrtljajev in potovalnega računalnika. Zato je treba pritiskati levo obvolansko ročico in odvračati pozornost s ceste. Še ni tako daleč, ko so bile vse ključne informacije pregledno ponujene na analognih merilnikih. Ampak zdaj je to napredek, ki mora prevzeti krivdo tudi za to, da ne ponuja več merilnika poti na 100 m natančno in da je bil na 120 km dolgi vožnji po avtomobilski cesti levi del merilnikov vsaj tretjino časa prekrit z obvestilom ‘ovira v bližini’. Tudi ko naokoli ni bilo avtomobilov.

Tudi notranje širine je veliko, sedeža nista mersko skromna, pa je med njima vseeno zadosti prostora za širooko sredinsko konzolo (konec romantike J), pod katero je prostor/polička z gumo na dnu in z 12-voltno vtičnico, je pa ta del, predvsem za voznika, težko dosegljiv. No, predali v vratih so iz trde plastike.

Pa še malo o tehniki. Spet je treba izpostaviti sistem za prepoznavanje prometnih znakov. Samo nekaj cvetk: stara Gorica, omejitev 50, merilnik kaže 110, Šujica (50), kaže 90, Dobrova (50), kaže 60 (no, za to so krivi pobje, ki so postavili mlaj za neko 60-letnico, a vseeno), in še biser – Aljaževa cesta v Ljubljani z radarjem za 30, sistem kaže najprej 40 in vmes preklopi celo na 50. In preden vprašate: ja, pri vseh se to dogaja.

Z novo platformo pa prihaja tudi značaj avtomobila v smislu vozila, torej podvozje, volan, motor, skratka vožnja. In tako kot pri zunanjih merah se tudi tu kaže prestopna ločnica, saj je to še eden od današnjih trendovskih avtomobilov, pri katerem voznika v primerjavi z malo bolj resno igralno konzolo ločijo le še morda malo bolj resnični pospeški v vseh smereh. Pri hitrostih, kakršnim smo priča zadnja leta, volan ne daje skoraj nobene povratne informacije, predvsem pa je preveč lahkoten za sukanje. In ker je takrat tudi motor zelo tih, ni več jasnega signala, ali se pelješ 20, 40 ali 75 km/h. Povsem brezosebna izkušnja.

Malce se spremeni v tistih redkih primerih, ko voznik malo bolj živahno krmari skozi ovinke: takrat je občutka na volanu vendarle nekaj, velika masa pomeni močan pritisk na gume oziroma na podlago, to pa pomeni dobro sledenje ovinkom, a ta ista masa, ki je visoko nasajena, v isti sapi zaradi zibanja karoserije odsvetuje takšno početje. Še posebej pa odsvetujem poskuse namerne (lahko se pa tudi le zgodi) hitre menjave smeri v smislu losovega testa, če niste vešči.

Pogon lahko v tehničnem in izkustvenem smislu pohvalim. Res je, da z vrtljaji postane bolj glasen, kot smo si pri običajni lagodni vožnji podzavestno predstavljali, a ni drame. Navduši pa hipen odziv, ker vskoči elektromotor, preden motor zažene turbino; tudi prožnost je prijetna, velika je tudi največja hitrost. Med tremi voznimi načini je športni res malo bolj živahen v smislu točk pretikanja menjalnika, za volanskima prečkama sta tudi stikali za ročni pretikanje, a program elektronike ni najbolj naklonjen športnosti.

Naša skupna poraba je zapisana spodaj, pri (samo zmerno živahni in do 130) avtocestni vožnji smo namerili 12,4, pri preskušanju pogona med ovinki pa 18,5 l/100 km. Vsaj toliko je pokazal potovalni računalnik.

***

Da je (v prenesenem pomenu besede) siv? Eh, ni. Ima svoj značaj. Ni sicer (več) tipičen Oplov, ga pa ima. Ima zunanjost, ima notranjost, okolje, pohištvo, tehniko, pa infozabavni sistem in povezljivost.

Vinko Kernc

***

Hvalimo

+ videz in barva zunanjosti

+ videz kokpita

+ sedeža (nastavitve!), položaj za volanom

+ možnost nizkega sedenja

+ HUD, mehanska stikala

+ nizek osrednji zaslon s poličko spodaj

+ hlajen predal med sedežema

+ ogrevanje prednje šipe

+ dnevne luči tudi zadaj

+ pameten ključ

+ prtljažnik (oblika, velikost, čvrsta polica, dvojno dno)

+ odzivnost motorja, zmogljivosti

+ prijazni opozorilni zvoki

+ velikost posode za gorivo

Grajamo

– izgubljanje (Oplove nemške) identitete

– skromna oprema zadnje klopi

– potovalni računalnik nima podatka o trenutni porabi goriva

– samodejnost klimatske naprave

– nima položaja za zgolj ročno pretikanje menjalnika

– težave z bluetoothom in induktivnim polnjenjem

– težave z asistenčnimi sistemi (ADAS)

Na kratko

Dokler gledamo Grandland kot zgolj avtomobil, nima velikih zamer in zna biti všeč marsikomu, tako zunaj in znotraj kot v vožnji. Ko gledamo njegovo elektroniko, je na istem, kot vsi današnji – s preveč napakami in okvarami. Ko pa gledamo značaj, ta nima skoraj nič več Oplovega.

Cene

Opel Grandland PHEV Edition: 41.100 evrov

Opel Grandland PHEV GS: 44.600 evrov

Testni Opel Grandland PHEV GS: 48.000 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: cestni terenec, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 4-valjni – turbobencinski, 1.598 cm3 – največji navor 300 Nm pri 2.000/min – največja moč 110 kW (150 ‘konj’) pri 5.500/min – priključno-hibridna tehnologija – elektromotor največji navor 118 Nm pri 300-7.320/min, največja moč 92 kW (125 ‘konj’) pri 9.000/min – sistem – največji navor 350 Nm, največja moč 167 kW (225 ‘konj’) – kapaciteta baterije 17,9 kWh neto

Pogon: dvosklopčni menjalnik (7) – pogon na prednji kolesi – gume 235/55 R 19 V XL Michelin e-Primacy

Mere: dolžina 4.650 mm – širina brez ogledal 1.934 mm – višina 1.665 mm – medosna razdalja 2.784-2795(?) mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 10,93 m (med zidovi) – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 550/1.645 l (ECIE/GM) – posoda za gorivo 55 l

Mase: vozilo 1.870 kg – nosilnost 590 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 220 km/h – pospešek 0-100 km/h 7,8 s – poraba normno 2,3-3,4 l/100 km, test 9,2 l/100 km  – izpust CO2 52-70 g/km – doseg – električni normno 82 km, skupni ni podatka

Foto: VK

No comments so far.

Be first to leave comment below.