Test: Volkswagen Tayron 2.0 TDI 110 kW 4All

Tayron je cestni terenc, ki razveseljuje s skromno porabo in praktičnostjo.

Ko se pelješ dolgo in daleč

Nekoč in nekje so menili, da je črka M najhitrejša na svetu. Pri nemškem Volkswagnu (VW) lahko rečejo, da je črka T zelo v čislih. Še posebej pri športnih terencih.

***

Tayron je najbolj svež športni terenec tovarne iz Wolfsburga – če zanemarim ta hip predstavljeni novi T-Roc, ki pa ga še nekaj časa ne bo k nam. Je drugi v vrsti po velikosti, kmalu utegne biti tudi največji oziroma najdaljši, kajti večjemu in nedvomno nekaj prestižnejšemu Touaregu se menda izteka produkcija.

Ko gre za prestiž, je pri VW nujne nekaj zadržanosti, saj to bolj ali manj prepušča hišnemu Audiju. Tyron je občutno daljši od sicer doslej uspešnega Tiguana, potegne se tja proti 4,8 metra, kar je spoštljiva dolžina. Kljub temu nimaš občutka, da je urbano manj prijazen – končno drži, da nekateri asistenčni sistemi olajšajo parkiranje in podobne reči, a za sedaj še ne zmorejo najti najbližjega prostega parkirnega prostora … Navzven je to dovolj tipičen izdelek nemške avtomobilske korporacije: brez dizajnerskih posebnosti oziroma bravur, pa z ozkimi lučmi, tako modno svetlobno linijo, ki se spredaj in zadaj razprostira po vsej širini ipd. Utegne se zdeti nepomembno, toda karoserijska barva zmore povečati ličnost Tayrona, še posebej v belo-črni kombinaciji. V temno sivi je tega občutno manj.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Notranjost diha prostornost. Medosne razdalje je precej, kar se pozna spredaj, še veliko bolj zadaj. Ni zadrege za višje, obilnejše, dolgonoge. Velja tudi za prtljažnik in še bolj za dvojno dno, kamor zlahka praviš marsikaj in ki je dobro skrito očem. Ko vse ni več tako, kot nekdaj, zmoreš ceniti uporabnost, smiselnost in dobro delovanje nekaterih asistenc. Velja to predvsem za opozarjanje na tako imenovani prečni promet za vozilom, vsekakor tudi t.i. prediktivno prilagajanje hitrosti oziroma asistenco za ovinke. Avto tako samodejno prilagaja hitrost glede na omejitve in ovinke. To nekaterim zadaj vozečim ne gre v račun, saj Tayron zvesto spoštuje prometne predpise …

Večopravilni zaslon je kar spoštljivo velik, pa vendarle ne prevelik; tudi postavljen je tako, da voznik vendarle zmore dovolj zvesto in varno slediti cesti, pa hkrati še pogledati, kaj ta ponuja. Mimogrede hvalim nekaj, kar se utegne zdeti manj pomembno: na sredinskem delu med obema sedežema – ponujata več kot solidno bočno oporo in nimata prekratkega sedalnega dela, kar se sem in tja (še) vendarle dogaja – čepi velik okrogel gumb. Najbolj pogosto služi uravnavanju glasnosti radijskega sprejemnika (kar sicer lahko narediš tudi spodnjem delu večopravilnega zaslona) in to bi smelo šteti. Večopravilni volan ima kar nekaj tipk, pa ne preveč, prestavljanje je zaupano zgornjemu delu ročice na desni strani volana. To zahteva nekaj privajanja in utegne spomniti na čase in avtomobile, ko je bilo takšno prestavljanje povsem običajno.

Na evropski avtomobilski sceni se vse bolj zaostruje vse tisto, kar je povezano z letom 2035. Konec za klasičen (dizelski ali bencinski) pogon v novi izvedbi, zelena luč zgolj za elektriko. Tale Tayron pa je imel v nosu prav dizelski štirivaljnik, dolgo znani stroj, ki se še vedno vrti v množici avtomobilov hiše iz Wolfsburga. Zlahka ugotoviš, zakaj je tako priljubljen, pa čeprav mu izpusti niso v prid: s povprečno porabo malo čez šest litrov se zmoreš peljati dolgo, zelo dolgo. Pelješ se tudi dovolj hitro, dovolj živahno (če je to pomembno). Ob tem se spomniš – če tovarna oziroma koncern pred desetimi leti ne bi zakuhal slovite afere, bi bil dizelski pogon in s tem njihov TDI zanesljivo bistveno manj problematičen, kot je.

***

Tayron je utelešenje filozofije, ki v ospredje postavlja uporabnost, prostornost, ekonomičnost. In T je zraven.

***

Hvalimo

+ notranja prostornost, zlasti zadaj

+ enostavnost upravljanja večopravilnega zaslona

+ dvojno dno v prtljažniku

+ dobro delovanje nekaterih asistenčnih sistemov

+ poraba goriva

Grajamo

– preglednost nazaj in vstran

– neambicioznost pri oblikovanju avtomobila

Na kratko

Kombinacija enostavnosti in uporabnosti ter ekonomičnosti se v tem primeru dobro obnese. Tayron ni dizajnerski dosežek – kar velja tudi za marsikateri drug avtomobil te nemške tovarne. Šteje marsikaj drugega.

Cene

Volkswagen Tayron 2.0 TDI 110 kW TDI: 46.696 evrov

Volkswagen Tayron 2.0 TDI 110 kW 4All: 46.964 evrov

Testni Volkswagen Tayron 2.0 TDI 110 kW 4All: 48.236 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: cestni terenec, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 4-valjni – turbodizelski, neposreden vbrizg, 1.968 cm³ – največji navor 360 Nm

pri 1.600-2.750/min – največja moč 110 kW (150 KM) pri 3.750/min

Pogon: neskončnostopenjski menjalnik DSG (7) – pogon na prednja kolesa – gume 235/57 R 19 Hankook Ventus EVO SUV

Mere: dolžina 4.692 mm – širina 1.853 mm – višina 1.666 mm – medosna razdalja

2.790 mm – najmanjša razdalja od tal ni podatka – rajdni krog 12,1 m – notranja širina

spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 885/2.090 l – posoda za gorivo 58 l

Mase: vozilo 1.781 kg – nosilnost 535 kg – nosilnost strehe 100 kg

Zmogljivosti: največja hitrost 207 km/h – pospešek 0-100 km/h 9,7 s – poraba normno

5,6 l/100 km, test 6,4 l/100 km – izpust CO₂ 146 g/km

Foto: JK