Test: Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet MHEV AT AllGrip Special Edition

Vitaro poznamo že dolgo, z dovolj pogostim pomlajevanjem drži korak s konkurenco in jo celo nekoliko prekaša s pogonom 4×4.

Preprosta uporabnost

Nič novega ali presunljivega – tisto, kar je pri nekaterih bistvo, je pri drugih postranskega pomena. Vitara, mali športni terenec z dolgo tržno in siceršnjo zgodovino, je verjetno eden najbolj tipičnih predstavnikov takšne avtomobilske delitve.

***

Suzuki ni japonski produkcijski velikan, tudi njegova modelska paleta je – vsaj pri nas – relativno skromna. Vitara je tipičen Suzuki: oblikovno oziroma karoserijsko zadržan, brez ambicije po kakšni apeninski všečnosti, s skoraj strogo odmerjeno digitalizacijo, kar utegne biti po volji starejši publiki, a po drugi strani z ‘dodatki’, ki upravičujejo oznako športni terenec. Na ta seznam je treba vpisati tudi (ali predvsem) ono, kar že dolgo potrjujejo statistke z zahodnega dela Evrope – zanesljivost in skromna pokvarljivost sta aduta, ki bi ju smeli in morali ceniti tudi pri nas.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Dolžinsko skromna Vitara seveda ne zmore ponuditi megalomanskega prtljažnika, ki pa ima pohvalno dvojno, vendar plitko dno. Prednja sedeža sta solidna, prostornost in udobnost sedenja zadaj je – tako kot vedno – odvisna od voznika in sovoznika spredaj. Nazaj se zaradi pravokotnega zadnjega okna vidi spodobno ali bolje kot pri večini tekmecev, nabor opreme je razmeroma bogat, med njimi tudi ročna nastavitev višine prednjih žarometov, kar se zdi arhaično, a zelo smiselno. Volan je tako rekoč poln stikal, kar je več kot pohvalno, večopravilni zaslon je skromnih mer in to zanesljivo ne bo po volji tistih, ki avtomobilsko digitalizacijo razumejo kot največji dosežek avtomobilske modernizacije. Nekateri se še spomnimo, kako s(m)o nekoč pregledovali število prevoženih kilometrov, pa stanje kilometrskega števca in podobno. Pri Vitari so to in tudi uporabo potovalnega računalnika zaupali dvema palčkama, ki so ju posadili v bližino okroglih merilnikov … Verjamem, da se marsikdo sprašuje, čemu sta namenjeni – vsaj na začetku. O kakovosti nekaterih materialov (recimo blaga na sedežih) bi se dalo zanesljivo kaj reči, a naj omenim še dve reči, ki ju nekako nismo vajeni: z enim pritiskom na ključ se odprejo samo prednja vrata, z drugim še preostala. Samodejni menjalnik zahteva nekaj malenkostnega privajanja – ko potisneš ročico do konca, ne gre v položaj D (vozi ali Drive), pač v način ročnega prestavljanja. Moteče? Na začetku, potem gre.

Športni terenci naj bi imeli v svojem DNK dodan štirikolesni pogon. Ta je redek, še posebej v razredu, v katerem se vozi Vitara. A ta ga ima, urejaš oziroma med različnimi možnostmi (tudi stalni 4×4 z delitvijo moči med prednjo in zadnjo premo oziroma kolesi v razmerju 50/50) izbiraš z okroglim gumbom na sredinski konzoli med prednjima sedežema. Vitara je tako opremljena tudi za kakšen resnejši terenski izlet, a vendarle z omembe vrednim zadržkom, saj je dno vozila preblizu tal, da tega ne bi kazalo upoštevati. Toda 4×4 ali All Grip je nedvomno adut in to še posebej za tiste, ki avta ne vozijo samo po gladkem, uglajenem, urbanem. Nagibanje v ovinkih je skoraj neobčutno, podvozje udobno, pa ne premehko, lega spodobna, ugaja lahkotnost med parkiranjem. Motor? Vitari omogoča presenetljivo živahnost, kar je zanesljivo tudi posledica skromne teže, po drugi strani pa je povprečna poraba razmeroma daleč od tiste, ki jo navaja tovarna.

***

Vitara ponuja marsikaj tistega, kar se marsikomu zdi nepomembno, celo malce zastarelo oziroma arhaično. Nagovarja razmeroma specifično avtomobilsko občinstvo, tisto in takšno, ki nima volje, da bi se dolge ure učilo, kako uporabljati avtomobil. In ni jih tako malo.

Janez Kovačič

***

Hvalimo

+ lahkotnost upravljanja, preprosta uporaba

+ veliko opreme

+ zelo zadržana digitalizacija

+ živahen motor

+ dvojno dno prtljažnika

+ tudi pogon 4×4

Grajamo

– povprečni materiali v notranjosti, recimo blago na sedežih

– prestavljanje samodejnega menjalnika

– razmeroma nizka oddaljenost od tal (glede na to, da ima 4×4)

Na kratko

Oblikovno in tudi sicer precej zadržan Suzuki, avto, v katerega sedeš, zaženeš motor in se odpelješ – tudi tja, kjer ni urbanega asfalta. Ni jih prav veliko.

Cene

Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet MHEV AT AllGrip Comfort: 22.200 evrov

Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet MHEV AT AllGrip Special Edition: 27.810 evrov

Testna Suzuki Vitara 1.4 BoosterJet MHEV AT AllGrip Special Edition At: 30.110 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: športni terenec, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 4-valjni – bencinski, neposreden vbrizg, 1.373 cm³ – največji navor 235 Nm pri 2.000-2.500/min – največja moč 80,9 kW (110 KM) pri 4.500/min – blaga hibridna tehnologija, elektromotor: največji navor 49,8 Nm – največja moč 12,2 kW

Pogon: samodejni menjalnik (6) – pogon na vsa kolesa – gume 215/55 R 17 V Continental EcoContact 6

Mere: dolžina 4.185 mm – širina 1.775 mm – višina 1.600 mm – medosna razdalja 2.500 mm – najmanjša razdalja od tal 175 mm – rajdni krog ni podatka – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 362/1.119 l – posoda za gorivo – 47l

Mase: vozilo 1.315 kg – nosilnost ni podatka – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 180 km/h – pospešek 0-100 km/h 11,0 s – poraba normno 5,8-5,9l/100 km, test 6,9 l/100 km – izpust CO₂ 137-139 g/km

Foto: JK