Avtomobilske počitnice v avgustu 2026

V ZDA je bencin drag, kot že dolgo ni bil.

Ni slabo slabo za vse

Po eni izmed anket, ki so jo te dni opravili v ZDA, so vsaj trije do štirje Američani v hudem stresu zaradi – cene bencina. Na oni strani Atlantika, bolj ali manj vajeni poceni goriva, so seveda v šoku: galona (malenkost manj kot štiri litre) stane več kot štiri dolarje, bistveno več kot pred meseci. Prevedeno v slovensko bencinsko matematiko, to pomeni, da stane liter neosvinčenega bencina nekaj centov več kot evro! Nekaj zanesljivo drži – če bi bil bencin tako poceni pri nas, bi ne bilo Slovenca, ki bi bil v stresu zaradi njegove cene. V stresu smo, ker je drag oziroma se njegova cena pogosto spreminja.

Toda kriza oziroma zadrega ni enaka za vse. Največje naftne družbe so gotovo največje podpornice ameriškega predsednika. Če ta ne bi začel vojne z Iranom, bi bila galona tudi v ZDA bistveno cenejša kot je. Toda vse tisto, kar se dogaja s sedaj že slovito Hormuško ožino, ki je postala ozko grlo posla s črnim zlatom, je naftnim družbam prinesle enormne dobičke. Če drži vse tisto, kar poročajo nekateri svetovni finančni mediji, se je dobiček nekaterih največjih naftarjev – BP, Shell, Aramco ipd. – v zadnjih mesecih v povprečju povečal za nič manj kot 47 odstotkov! Koliko milijard dolarjev ali evrov več so zaslužili v tem času, ta hip še ni znano in bo treba po vsej verjetnosti počakati do prihodnjega leta, ko bodo razkrili finančno poslovanje v letošnjem letu. Če torej največji kujejo skoraj fantastične dobičke, je malo verjetno, da bi šlo slabo vsem drugim, ki niso v tem ekskluzivnem klubu in se ukvarjajo z nafto oziroma gorivi. In koliko bo čez čas padlo v žepe delničarjem, bomo (znova) zvedeli nekako prihodnjo pomlad.

***

V Maranellu ne sprejemajo več naročil za letos in prihodnje leto …

Ferrari zaprl knjigo naročil za letos in prihodnje leto

Ko je maranellski Ferrari pred meseci predstavil Luce, svoj prvi baterijski električni bolid, se je zdelo, da svet padel s tečajev – vsaj za nekatere. To ni Ferrari, to je skrunitev in še marsikaj je bilo izrečeno oziroma napisano, pri čemer se zdi, da je bilo ogorčenje skoraj splošno. Užaljenost in jeza sta bili tako srditi, da pojasnil iz slovite apeninske tovarne skoraj ni bilo slišati. Benedetto Vigna, izvršni direktor Ferrarija, je končno prišel do glasu in med drugim namignil, da so pri snovanju Luceja imeli v mislih (tudi) kitajske kupce. Morda to ni bila najbolj pametna razlaga, a v okoliščinah, ko se je Maranello branil, kot je vedel in znal, je bilo nekaj treba povedati. In?

Iz tovarne so sporočili, da je knjiga naročil za leto 2027 polna. Torej ne za letos, pač pa tudi za prihodnje leto. To pomeni, dragi moji, da boste tisti, ki ste imeli v načrtu nakup novega Ferrarija, morali na avto čakati vsaj tja do sredine ali konca leta 2028. Velik in bridek udarec. Seveda ne vemo, ali to povsem drži, pa tudi tega ne, ali bo treba na Luce prav tako čakati vsaj leto in pol ali še malo dlje. Morda je zgoraj omenjeni Vigna še nekaj bolj prepričan v svoj in Ferrarijev prav, kajti prvi Luce je bil na dobrodelni dražbi prodan za 40 milijonov dolarjev, kar je reci in piši 36 milijonov evrov …

***

Brez subvencij utegne prodaja BEV na slovenskem trgu strmoglaviti.

Vroče subvencije v vročih dneh

V teh vročih dnevih (tednih) je še bolj vroča novica tista, ki prihaja iz slovenskih državnih (vladnih) krogov in je namenjena poslu z baterijskimi električnimi vozili (BEV). Kot kaže sedaj, je denar za subvencije pošel, zadostovati pa bi moral vsaj do konca leta. Videti je, da novega razpisa ne bo ali še ne bo. In upoštevaje bolj ali manj znano oziroma potrjeno dejstvo, da prav subvencije občutno poganjajo prodajo BEV, se utegne zgoditi, da bo v prihodnjih mesecih njihova prodaja bistveno manjša, utegne celo strmoglaviti.

V letošnjega pol leta je prodaja teh vozil poskočila za več kot 130 odstotkov, kar je nedvomno izjemen rezultat. Julijski delež BEV je poskočil na skoraj 26 odstotkov, kar je znova izjemno. V Evropski uniji (EU) je bil njihov tržni delež v prvem polletju 20,7-odstoten, rast prodaje v Sloveniji pa je bila med največjimi. Mimogrede – letos oziroma v omenjenem obdobju je bilo pri nas prodanih malenkost več kot 6.000 tisoč BEV, na Hrvaškem 1.781 in to kljub temu, da so oziroma je najvišja subvencija pri naših južnih sosedih precej višja kot pri nas (9.000/7.800 evrov).

Ob tem je posebej zanimivo in gotovo pomembno tudi to, da je bil julija najbolje prodajani BEV Renault Twingo (209 vozil), ki, saj to je verjetno splošno znano, nastaja v novomeškem Revozu, kjer naj bi jeseni stekla izdelava še dveh električnih vozil v okviru zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. O novem razpisu za subvencije naj bi vlada odločala šele prihodnji mesec, to pa v veliko negotovost postavlja tako morebitne kupce kot prodajalce BEV. Spomnimo, kaj se je pred dvema letoma z BEV dogajalo v Nemčiji. Tam so tako rekoč čez noč ukinili subvencije in prodaja je v hipu usahnila vse do trenutka, ko je bil znova na voljo državni denar zanje. V Sloveniji se utegne scenarij ponoviti, o tem ne more biti dvoma. A debata, komu naj bi bile najprej namenjene subvencije, kakšen je njihov smisel oziroma pomen, se utegne z njihovo ukinitvijo zelo razplamteti.

***

Li Shufu ostaja ‘le’ častni predsednik skupine Geely.

Kitajec, ki je šokiral Nemčijo

Li Shufu. Kdo? Tako so se pred leti spraševali v Nemčiji. Kdo je človek, ki je pred skoraj desetimi leti povzročil manjši (poslovni in politični) potres, saj je postal eden največjih posamičnih in tudi zasebnih delničarjev Mercedes-Benza (ki je bil tedaj Daimler-Benz oz. DB), nemške industrijske in predvsem avtomobilske srebrnine?

Li Shufu je februarja 2018 za 6,69-odstotni delež (in prav toliko glasovalnih pravic) v DB odštel okoli 7,3 milijarde dolarjev, s tem pridobil nekaj več kot 103 milijone delnic in postal največji posamični delničar tega avtomobilskega koncerna. Javnost in seveda politika sta se začela spraševati, kdo je ta Kitajec, ki je s silnim denarjem vstopil v omejeno avtomobilsko podjetje, ki je imelo (in še ima) gotovo poseben status v tej gospodarsko in sicer najmočnejši članici Evropske unije (EU) in Stare celine. Li Shufu je sprožil plaz preverjanj, ali je bilo v tem poslu vse zakonito. Po dolgih mesecih takšnega in drugačnega pregledovanja, ki je bilo zanesljivo opravljeno s kirurško natančnostjo, če ne dlakocepljenjem, je postalo jasno: bilo vse tako, kot mora biti.

Zanimivo je bilo tudi to, da Li Shufu investicije ni izpeljal kot predsednik in lastnik kitajske avtomobilske korporacije Geely, pač pa kot zasebnik. Konec leta 2018 je bila opravljena tudi s sprememba lastniške strukture v Daimler-Benzu, toda kitajski poslovnež je obdržal svoj lastniški delež in vse drugo, kar spada zraven. Sedaj je Li Shufu drugi največji posamični delničar Mercedes-Benza, takoj za prav tako kitajskim avtomobilskim oziroma industrijskim konglomeratoma BAIC, tretji pa je kuvajtski državni sklad, ki ima v svojih rokah 5,3 odstotka vrednosti oziroma delnic podjetja. Zakaj vse to pisanje?

Te dni so Li Shufuja imenovali za dosmrtnega častnega predsednika skupine Geely. V Nemčiji se seveda že dolgo ne sprašujejo, kdo je.

Janez Kovačič