Avtomobilski teden 31, 2026

Tudi BMW bo odpuščal.

Poplava slabih novic

Vprašanje je, kdaj se je avtomobilska industrija, še posebej evropska, znašla v tako neprijetnem in hkrati kaotičnem položaju kot zadnje mesece. Morda prve tedne pandemije Covid -19, ko se je vse ustavljalo in tudi ni bilo jasno, kako in kaj. Toda po tistem je sledilo tako rekoč zlato obdobje – zaradi pretrganih dobavnih verig so se dobavni roki podaljševali skoraj v nedogled, toda kupci so potrpežljivo čakali v vrstah, denar, tudi za dražje ali najdražje, skoraj ni bil problem. Sedanja slika je dramatično drugačna.

Že spletni naslovi povedo veliko ali vse: BMW začel proces odpuščanja, ob delo po t.i, mehkem postopku bo vsaj 8.000 zaposlenih. Porsche ne spreminja svojih načrtov in je prav tako začel proces prestrukturiranja, čemur se reče odpuščanje. Globina Aston Martinove poslovne in finančne izgube bo odvisna od prihodnjih gospodarskih/političnih okoliščin, piše Reuters. Mercedes-Benz skuša zaščititi svoje investicije v ZDA v okoliščinah, ko se ameriški kongres loteva kitajske avtomobilske konkurence. Nedavni potres na Japonskem je seznam težav še povečal in razširil tja na Daljni vzhod – Lexus je ustavil proizvodnjo, prav tako tudi Nissan, kar pomeni, da se bo upočasnila dobava avtomobilov. In da bi bilo vse skupaj še bolj napeto in nepredvidljivo, se v ta kolaž slabih novic vmeša kitajski Zeekr, ki razširja svojo ponudbo na evropskih trgih, Geely pa bo svoje avtomobile izdeloval v Fordovi tovarni v Španiji in tako ameriški avtomobilski tovarni vsaj nekoliko olajšal težave, ki seveda niso od včeraj.

Že nekaj časa je jasno, da je v največjih težavah predvsem nemška avtomobilska industrija. Kancler Friedrich Merz je nedavno dejal, da so nujne obsežne in korenite spremembe. Ni pa povedal, katere, kaj narediti, da bo paradni konj nemškega gospodarstva zopet pri zdravju – kot nekoč. To je ključno vprašanje, s katerim se ukvarjajo v Wolfsburgu, Münchnu, Stuttgartu in gotovo še kje, tudi v vladnem Berlinu. Vse ali skoraj vse nemške avtomobilske tovarne so obilo žele na Kitajskem, sedaj so tam tako rekoč na stranskem trgu in tiru. Porsche je leta 2021 kitajskim kupcem prodal 100 tisoč vozil, skoraj tretjino vsega, kar je naredil, v letošnjem prvem polletju le 14.501, trdi Reuters. Ko k vsemu temi prišteješ še vse, kar se dogaja v ZDA, dodaš razmeroma povprečno povpraševanje v Evropi, ki šteje kot tretji največji trg na obli, so minusi tako rekoč neizbežni. Opazno pa je, da druge evropske avtomobilske industrije kljub vsemu niso v tako v tako hudih zadregah – vsaj ta hip. To je tudi posledica prejšnje strategije, saj so bile (in so še) francoske in italijanske avtomobilske hiše (kolikor jih pač je) na Kitajskem prisotne zgolj simbolično. In to jih ta hip morda rešuje.

***

Italijanski Fiat je letos prodajo v EU povečal za več kot 30 odstotkov.

EU: polletni skok za skoraj šest odstotkov

Kljub vsemu temu, kar je bilo zapisano o Evropi oziroma Evropski uniji (EU), pa letošnje prvo polletje ni bilo neuspešno – vsaj ko gre za posel z osebnimi avtomobili. Po podatkih Acea, evropskega avtomobilskega panožnega združenja, je bilo v tem času prodanih 5,8 milijona avtomobilov oziroma 5,7 odstotka več. K temu je veliko pripomogel prav junij, saj je prodaja poskočila za 13,6 odstotka, to pa je bil tudi najugodnejši mesec v letu 2026. In nedvomno pomembno – prodaja baterijskih električnih vozil (BEV) se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 40,5 odstotka na skupaj 1,22 milijona, s tem pa je njihov tržni delež v skupni prodaji poskočil na 20,7 odstotka oziroma največ doslej.

Ko gre za ostale vrste pogona, so po tržnem deležu že dolgo časa v ospredju hibridi s 37,7 odstotka. Delež avtomobilov, ki jih poganja bencin, je bil v letošnjem prvem polletju 22,2-odstoten, dizelsko gnanih pa še komaj 7,5 odstoten. Padci v teh kategorijah so stalnica in to kljub temu, da se zadnje leto precej spreminjajo načrti avtomobilskih tovarn glede elektrificiranih avtomobilov. Podatki tudi kažejo, da se je letos občutno povečalo povpraševanje in s tem tudi prodaja BEV vsaj na dveh največjih evropskih trgih – v Franciji za skoraj 63 odstotkov in v Nemčiji za 48 odstotkov. Nekaj pa je k temu pripomogel tudi danski trg, kjer je bilo kupcev za skoraj 42 odstotkov več. Tovarne?

Na Stari celini še naprej vlada koncern Volkswagen (VW). Prodaja je letos poskočila za 2,6 odstotka odstotkov na skupaj 1,55 milijona vozil. Stellantis občutno zaostaja (955 tisoč), je pa njegov polletni tržni izplen ugoden, saj je bila prodaja večja za točno šest odstotkov. Prav je omeniti, da je prodajo najbolj povečal italijanski Fiat, in sicer za dobrih 31 odstotkov. Skupina Renault (še Dacia in Alpine) ostaja po obsegu prodaje na tretjem mestu (620 tisoč), vendar s 4,2-odstotnim minusom. Toyota in Hyundai sta bila precej skupaj (409/410 tisoč vozil), vendar z nekaj skromnejšim rezultatom kot v enakem lanskem obdobju. Omenimo tudi kitajske avtomobilske tovarne. Največ kupcev za svoje avtomobile je imel Geely (157 tisoč, plus 4,1 odstotka), BYD je prodajo povečal za visokih 168 odstotkov na 130 tisoč vozil, malenkost je zaostajal SAIC Motor (127 tisoč, 19,1 odstotka več). Tesla je nekakšen tržni rekonvalescent, kajti prodala je 124 tisoč avtomobilov oziroma 75,4 odstotka več kot lani. Musk bi smel biti zadovoljen – če ga to ob vsem drugem še kaj zanima …

Janez Kovačič