Avtomobilski teden 29, 2017

Sloviti Porsche se počasi, toda očitno odreka dizelskemu motornemu pogonu. Ni prav veliko presenečenje.

Zadnja generacija dizelskih motorjev, ki jih ali jih bodo vgrajevali v avtomobile tovarne Porsche, utegne biti tudi zadnja. Tako meni predsednik uprave te avtomobilske hiše Oliver Blume.

Blume, ki ni prav dolgo na čelu te tovarne, v lasti koncerna Volkswagen, ob tem dodaja, da dokončne odločitve, kdaj se bo to zgodilo, še ni. Toda upoštevaje dejstvo, da je tovarna v razvoj električnega avtomobila, ki sedaj nosi ime Mission E, in v vse druge razvojne projekte vložila nič manj kot milijardo evrov, je povsem jasno, da dizelskim motorjem poje navček. Povsem električni Porsche naj bi se na trgu pojavil leta 2019. Tovarna se bo v prihodnje osredotočila na klasične motorje (nič niso omenjeni dizelski), priključne hibride in električne avtomobile, kar torej bolj ali manj jasno napoveduje novo strategijo hiše iz Zuffenhausna.

Tako torej. Pred kakšnimi dvajsetimi leti so bili v Porscheju trdno prepričani, da se dizli nikoli ne bodo vrteli v njihovih avtomobilih. Sedaj so dovolj trdno odločeni, da naredijo križ čeznje. Slaviti utegnejo tisti, ki so že od vsega začetka trdili, da je naglavni greh v športne avtomobile vgrajevati dizle. Sedaj bodo dobili zadoščenje v smislu – saj smo vedeli …

***

Daimler AG bo ‘posodobil’ Mercedese z dizelskimi motorji.

Daimler AG, ki ima pod seboj tudi Mercedes-Benz, bo na pregled vpoklical okoli tri milijone Mercedesov, ki imajo vgrajene dizelske motorje EU5 in EU6. S tem želijo zmanjšati vsebnost dušikovih oksidov v izpuhu teh vozil, ki postajajo eden glavnih krivcev onesnaževanja.

Tovarna je ob tem sporočila, da bo temu ‘čiščenju’, ki mu uradno pravijo ‘posodabljanje’, namenila 220 milijonov evrov. Ker je to načeloma klasičen vpoklic, to ne bo prizadelo lastnikov teh vozil.

Dieter Zetsche, prvi človek Daimlerja AG, je ob tem dejal, da »hočejo s tem povečati zaupanje v dizelsko tehnologijo«. Če ne bi bilo afere Diesel-Gate, bi bile njegove besede prepričljive, tako pa zgolj podžigajo domneve o tem, da tudi ta nemška avtomobilska tovarna v tem pogledu nima povsem čistih rok oziroma vesti.

Konec maja je namreč velika skupina nemških policistov in preiskovalcev prišla v Daimlerjeve tovarne v Nemčiji in začela iskati dokaze, ki naj bi potrdili, da so tudi v Mercedese vgrajevali sporno softversko opremo, s katero so goljufali pri vrednosti izpušnih plinov. Daimler je tedaj pohitel s sporočilom oziroma zagotovilom, da je bilo pri njih vse v skladu s predpisi, a je hkrati dodal, da utegnejo nekatere poteze ameriških oblasti, ki so pod povečevalno steklo vzele tudi slovito hišo trikrake zvezde, povzročiti »vpoklice vozil in povzročiti stroške«. Bo kar držalo – ni še konec in precej časa ne bo.

***

Če bi dokončno opustili motorje z notranjim izgorevanjem, bi bilo v Nemčiji v nevarnosti 600 tisoč delovnih mest.

Evropa je nedvomno vodilna celina v prizadevanju za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo avtomobili. Na Stari celini in v EU pa je med velikimi državami zelo agilna Nemčija. Toda palica ima dva konca.

Te dni je bila objavljena raziskava, ki jo je naročilo nemško avtomobilsko združenje VDA. Ugotovljeno je, da bi uresničitev načrta, po katerem naj bi do leta 2030 v Nemčiji prepovedali prodajo in izdelavo avtomobilov oziroma motorjev z notranjim izgorevanjem, ogrozilo nič manj kot 600 tisoč delovnih mest. Po tej raziskavi bi bilo ob delo neposredno v avtomobilski industriji okoli 420 tisoč zaposlenih, preostali v industriji rezervni delov, v servisih ipd. Ker bodo v Nemčiji čez dva meseca parlamentarne volitve, se na eni strani krepijo zahteve po zmanjšanju avtomobilskega onesnaževanja, po drugi pa prav avtomobilska industrija dokazuje svoj pomen za nemško gospodarstvo.

Na dlani je, da gre vsaj ta hip za načelni spopad različnih konceptov, pri čemer vsaka stran poudarja pomen svojih prepričanj oziroma stališč. Verjetno je veliko resnice v mnenju, da bo razvoj električnih avtomobilov prinesel tudi veliko delovnih mest, ki pa bodo nekoliko drugačna od sedanjih v avtomobilski industriji. In vendarle se zdi, da je vse skupaj vihar v kozarcu vode – nihče ne more vedeti, ali so električni avtomobili res prava alternativa ‘klasikom’, še bolj namera, da se motorji z notranjim izgorevanjem čez trinajst let dokončno poslovijo. Morda na Norveškem, v Nemčiji precej kasneje.

Janez Kovačič