Hyundai Kona 1.0 T-GDI Impression

Hyundai Kona 1.0 T-GDI: dober mestni in primestni športni terenec z zanimivim motorjem.

Kona, Kona in Kona

Zahodni del otoka Havaji ali odlični gorski bicikli?

Ne! (Tokrat) Hyundaiev majhen športni terenec.

***

Majhen … No, majhen ravno ni; v dolžino meri dobre štiri metre, kar je ravno dovolj, da ponuja spodoben prostor potnikom na zadnji klopi in prijazno velik prtljažnik. A začnimo pri začetku.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Najprej je treba vedeti, da sloni Kona na novi platformi in je zato ne smemo razumeti kot koncernsko sestro Kiinemu Stonicu (ki sloni na za številko manjši in starejši platformi modela Rio). Kona tudi nima predhodnika, saj tako majhnega športnega terenca pri Hyundaiu še ni bilo. Morda tudi zato oblikovalci niso bili obremenjeni z zgodovino in so zrisali Kono tako drugačno, da je pripadnost znamki opazna zgolj z značilno motorno masko in zadnjimi lučmi. V celem se zdi posrečeno oblikovan športni terenec, nekoliko igriv, a z resnim namenom izražati pripravljenost na vožnjo po poteh, ki niso lepo urejene in gladke.

Precej drugače je v kokpitu; v osnovi je zelo podoben tistemu v i30, ko gre za volanski obroč, merilnike in osrednji zaslon; malo manj, ko gre za videz armaturne plošče in njenega okolja; in še malo manj, ko gre za barvno živahnost – motno črnino dopolnjujejo šivi, obrobe elementov in varnostni pasovi v rdeči barvi. Zelo dober splošen vtis s športno noto, sicer pa tipično hyundaievski – videz, materiali, zasnova in izdelava sestavljajo okolje za zelo prijetno počutje.

S tehničnega zornega kota je kokpit blizu idealnega: ponuja informacijsko bogat (tudi navigacijski napotki) projicirni zaslon (HUD), ki je (žal) še vedno redkost v avtomobilski industriji, diskreten (torej ne razbijaški), a zelo dober avdio sistem Krell, zelo dober infozabavni sistem (zadosti velik in kakovosten zaslon, upravljanje z dotikom ter z 8 + 2 gumboma, dobri meniji z le malo zamerami), dober informacijski sistem v merilnikih skupaj z dvojnim potovalnim računalnikom, dobro haptiko gumbov (tudi na volanskem obroču), lepe in zlahka čitljive merilnike in tako naprej.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Ob takšnem navdušenju postane človek seveda bolj izbirčen, tudi ko gre za opremo. Na prednjih sedežih z najbogatejšim paketom Impression in z dobrim tisočakom doplačil za notranje oziroma uporabne priboljške ne more biti slabo: poleg omenjenih še pameten ključ, ogrevanje prednjih sedežev in volanskega obroča, uporabni predali in odlagalna mesta, dobra, neutrujajoča sedeža, dober parkirni pripomoček (ultrazvok, slika in kamera) in paket asistenčnih sistemov. Zatakne se le zadaj – poleg mrež na naslonjalih sedežev in predalov v vratih za potnike na zadnji klopi ni nič drugega. Kontrast s prednjim delom se zdi prevelik.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

In potem pogon. Na protidizlovsko evforijo so pri Hyundaiu dobro pripravljeni, v konkretnem primeru z litrskim turbobencinskim tri-valjnikom. Ta je zanimiv patron – ima namreč izrazito, a povsem ne motečo (da ne bo pomote) mejo pri kakih 1.750 vrtljajih v minuti.

Povsem logično in pričakovano je, da je navorsko naravnan, se pravi da visokih vrtljajev nima posebej rad, je pa zato v srednjem območju vrtljajev izjemno uporaben. Pri 50 kilometrih na uro v tretji prestavi (1.000 vrtljajev v minuti) se pri dodanem plinu že lepo zgane, pri 2.000 je že znatno pri sapi in je do kakih 4.000 do 4.500 prijetno poskočen in prožen. Do 5.000 ga je še smiselno priganjati, vsekakor pa ne do prekinjevalnika (6.700), ker s tem nič ne pridobiš, se pa presneto slabo to potem pozna vsaj pri porabi goriva.

Ko se voznik malo spoprijatelji z motorjem, bo opazil tisto mejo pri 1.750 vrtljajih; tam z le malo plina lepo pospeši, nad pričakovanji, pod to mejo pa se zdi, kot da še ni posebej navdušen nad dvigom vrtljajev. Pa ni tako – pri pohojenem plinu in z rahlim zamikom (turbo!) tudi pod to mejo pošteno zagrabi. To velja za običajne pogoje in človek se hitro navadi. Se pa vse skupaj pozna, ko gre za večje obremenitve, denimo vzpon na avtomobilski cesti in/ali več vsebine v vozilu – takrat pač 172 Njutonmetrov ni več dovolj za poskočnost.

Sicer pa za motor velja: z zmogljivostmi se postavlja ob bok prejšnjih 1,6-litrskih klasičnih bencinskih motorjev in nekako toliko tudi porabi. Jasno, z nežnim plinom lahko tudi znatno manj, s težko desno nogo pa precej več. Na testu nikdar ni porabil manj kot 7,5, je pa pokazal vztrajno željo po dobrih 10, ko je šlo za športno-dinamično vožnjo skozi ovinke.

***

Toda za tiste, ki imajo radi ovinke, imajo pri Hyundaiu i30 N, Kona pa želi ustreči sodobnemu kupcu. Tistemu, ki bolj kot ovinke išče prijeten avtomobil za mesto, za podeželje, za družino in za prosti čas. Zdi se, da ima Kona vse to.

Vinko Kernc

Pohvale

+ videz in počutje v notranjosti

+ ergonomija in haptika

+ notranja zasnova, izdelava in materiali

+ volanski obroč

+ merilniki in projicirni zaslon

+ motor, menjalnik

+ predali in odlagalna mesta

+ infozabavni sistem (gumbi, meniji)

+ avdio sistem (kakovost zvoka)

+ prtljažnik (oblika in oprema)

+ oprema (v splošnem in za prednja potnika)

+ prekinjen in neprekinjen tek zadnjega brisalnika

+ parkirni pripomoček

Graje

– oprema za potnike zadnje klopi

– svetlobno tipalo prehitro zatemni merilnike

Na kratko

Hyundai je v marsičem kot korejski Audi in podobnost med Kono in Q2 je v mnogočem prav presenetljiva, od velikosti do kakovosti in počutja. V ceni pa, jasno, podobnosti ni.

Cene

Hyundai Kona 1.0 T-GDI (Trend): 14.990 evrov

Hyundai Kona 1.0 T-GDI Impression: 18.990 evrov

Testni Hyundai Kona 1.0 T-GDI Impression: 22.210 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb.)

Odčitki in meritve

Okoliščine meritev: temperatura okolice 15° C – suha cesta – stanje števca prevoženih kilometrov 11.059 – menjalnik v 6. prestavi– gume 235/45 R 18 V M+S Dunlop Winter Sport 5 – digitalen prikazovalnik trenutne porabe goriva (trak, cca 5 cm = 0-30 l/100 km)

Poraba in trušč

60 km/h, 2.000/min: 4 l/100 km – 81 dB (4. prestava)

60 km/h, 1.500/min: 4 l/100 km – 85 dB (5. prestava)

60 km/h, 1.300/min: 3 l/100 km – 94 dB

100 km/h, 2.200/min: 5 l/100 km – 84 dB

130 km/h, 2.900/min: 8 l/100 km – 89 dB

160 km/h, 3.700/min: 10 l/100 km – 94 dB

Testni krog: 8,1 l/100 km

Tehnični podatki (proizvajalec oziroma zastopnik)

Motor: 3-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg – gibna prostornina 998 cm³ – največji navor 172 Nm pri 1.500-4.000/min – največja moč 88,3 kW (120 KM) pri 6.000/min

Pogon: ročni menjalnik (6) – prednji pogon

Voz in obese: športni terenec – samonosna karoserija, 5 vrat, 5 sedežev – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – volan z zobato letvijo, električen servo – gume 235/45 R 18 V M+S Dunlop Winter Sport 5

Mere: dolžina 4.165 mm – širina 1.800 mm – višina 1.550 mm – medosna razdalja 2.600 mm – najmanjša razdalja od tal 171 mm – rajdni krog 10,6 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 378/1.316 dm³ – posoda za gorivo 50 l

Mase: vozilo 1.308 kg – nosilnost 467 kg – dovoljena obremenitev strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 181 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,0 s – poraba (kombiniran cikel) 5,2 l/100 km – izpust CO₂ 117 g/km

Terenske zmogljivosti: najmanjša razdalja od tal 171 mm – dovoljena globina bredenja vode ni podatka – koti: vstopni 17°, prehodni 16°, izstopni 29° – dovoljen prečni nagib ni podatka – največji vzpon 48%

Foto: VK