Avtomobilski teden 44, 2026

Gernot Döllner je dobil povabilo, ki ga ni bilo mogoče zavrniti.

Audi in nespodobno povabilo

V Nemčiji, gospodarsko, pa tudi politično izjemno pomembni članici Evropske unije (EU), je avtomobilska industrija ena najpomembnejših industrijskih panog. Ko je pred časom kitajska lakota po nemških avtomobilih povsem uplahnila, so se njihove avtomobilske tovarne znašle v zagatnem položaju.

Najbolj to občuti Volkswagen (VW), ki bo očitno potreboval če precej časa, da se bo izmotal iz težav. Sestavni del tega velikega avtomobilskega koncerna, ki po obsegu proizvodnje in prodaje že nekaj let zaostaja za japonsko Toyoto, je tudi ingolstadrski Audi. In ta se ni znašel le v ospredju nemške ali evropske javnosti, pač pa ga je ‘obsijala’ luč svetovnega interesa.

Koncern VW v ZDA, zanj in sicer drugem največjem avtomobilskem prostoru na obli, nedvomno še čuti posledice slovite afere Diesel-Gate. Dejstvo, da se je leta 2015, ko je bil na čelu Martin Winterkorn, tam tudi ‘rodila’, še ni povsem pozabljeno. Vendar vse skupaj nima več tolikšne teže kot nekoč. Trumpove carine oziroma dajatve so poslovanje koncerna ob težavah na Kitajskem dodatno otežile. In to naj bi bil vzrok za to, da se je Audi te dni znašel v središču pozornosti.

Bolj ali manj je znano, da se Trump pripravlja na t. i. vmesne volitve, ki bodo v začetku novembra. Če jih bodo njegovi republikanci izgubili, se bo razmerje moči v kongresu bistveno spremenilo. In prav zaradi tega ameriški predsednik zadnjih štirinajsti dni potuje po vsej državi in še posebej tja oziroma v tiste zvezne države, kjer bi se utegnila tehtnica nagniti na demokratsko stran oziroma je treba tako ali drugače pomagati republikanskim kandidatom. Pred nedavnim je bil v Georgiji, tam pa se je na govorniškem odru skupaj s Trumpom pojavil tudi izvršni direktor Audija Gernot Döllner. Ameriški predsednik je napovedal gradnjo Audijeve tovarne v ZDA, to pa je potrdil tudi Döllner. V tovarni, ki naj bi jo, tako Trump, začeli graditi že prihodnji mesec(!), naj bi nastajali nekateri Audijevi veliki športni terenci (Q8 in Q9), investicija naj bi bila vredna okoli 3,6 milijarde evrov, delo naj bi dobilo nekaj tisoč ljudi. Tako naj bi se omenjena nemška avtomobilska tovarna izognila Trumpovim carinam (»Vidite, delujejo,« se je ob tem pohvalil ameriški predsednik), saj Audi tam čez nima svoje tovarne, pač pa Audiji nastajajo v Mehiki. Na buren odziv nemške javnosti in zaposlenih v VW seveda ni bilo treba čakati.

Oglasila se je predsednica tovarniških sindikatov v VW, ostra in precej neugodna Daniela Cavallo, pa seveda predstavniki največjega nemškega sindikata IG Metall in še marsikdo. Gradili bomo na oni strani Atlantika, doma pa zapiramo tovarne in odpuščamo delavce, ob tem pa podpiramo Trumpa, ki za Nemčijo in še posebej Evropsko unijo nima dobre besede, je bilo slišati marsikje. Iz Audija so ob tem pojasnili, da so bili v ZDA prav zaradi prihodnjih načrtov in Döllner je dobil povabilo, ki ga ni bilo mogoče zavrniti. Vprašanje je, kako se bo za izvršnega direktorja Audija epizoda, ki spominja na sceno ali stavek iz slovitega filma Boter, v Georgiji končala. Toda nesporno je, da je ameriški trg za Audi skoraj izjemnega pomena, torej …

***

Toyota ohranja vodilno vlogo, toda ni imuna pred težavami.

Toyotin boj s ponavljajočimi minusi

Poslovni rezultati koncerna Volkswagen (VW) so bili v letošnjih devetih mesecih daleč od ugodnih. Toda tudi Toyota, ki že nekaj let zaseda prestol največje avtomobilske skupine na obli, se ne more pohvaliti s prav bleščečimi rezultati. Septembrski posel je bil skromnejši kot so upali. Pomeni tudi, da je bil to že tretji zaporedni mesec, ki se je končal z minusom.

Septembra je tovarna oziroma skupina, ki vključuje še luksuzni Lexus, prodala nekaj več kot 860 tisoč vozil. To je bilo za 2,2 odstotka manj kot septembra lani. Povrh se je skrčila tudi proizvodnja, in sicer za 3,2 odstotka na skupaj 889 tisoč vozil. Razlogi so bolj ali manj znani in jih seveda ne skrivajo – krčenje povpraševanja na Kitajskem, vsaj deloma ameriške carine oziroma Trumpova politika dodatnih carin, pa seveda občutno zmanjšanje prodaje na trgih Srednjega in Bližnjega vzhoda, zelo pomembnega območja za japonsko tovarno. Številke so nesporne: na Kitajskem je bilo kupcev zgolj septembra za 19,7 odstotka manj kot lani. Bolj je skrb zbujajoče dejstvo, da je bil to že osmi zaporedni mesec z minusom. Toyota ob tem ne skriva bolj ali manj znanega dejstva, da je njihova ponudba baterijskih električnih vozil na tem največjem avtomobilskem trgu (in sicer) prav tako eden izmed razlogov za slabše rezultate. Nič pa seveda ne rečejo o pomenu političnih odnosov na relaciji Peking-Tokio, ki že dolgo niso dobri, desetletja pa jih bremenijo tudi še vedno boleči spomini na japonsko okupacijo Kitajske med drugo svetovno vojno.

Prej omenjeni trgi na Srednjem in Bližnjem vzhodu so se septembra – kot mesece prej – znova skrčili. Razlogi so znani, saj vojna oziroma negotove okoliščine niso naklonjeno prodaji avtomobilov. Septembrska prodaja se je na teh območjih skrčila za malenkost manj kot 30 odstotkov, kar je nedvomno globok padec. Ampak vse ni zgolj črno.

ZDA, ki postajajo (znova) izjemno pomemben trg, so se septembra izkazale s plusom. Prodaja je poskočila za 8,4 odstotka, kar je spodbudno. Toyota večino avtomobilov za ameriški trg naredi v ZDA, s tem pa se je izognila dodatnim carinam, vendar ne za vse avtomobile. Majhen, toda pomemben obliž na septembrsko tržno oziroma prodajno rano predstavlja podatek o poslu na domačem trgu. Kupcev je bilo za 1,8 odstotka več kot septembra lani. Skromno, toda bolje kot še tako skromen minus.

Janez Kovačič