Poraba goriva: tehnično

Eno od vedno vročih vprašanj pri vozilih je poraba goriva oziroma razlika med vrednostmi, ki jih navaja izdelovalec, in tistimi, ki jih uporabniki izmerijo v resničnih razmerah. Zato je treba vedeti, da izdelovalec vozila navaja vrednosti, dobljene po določenih pravilih (standardih), ki so ponovljivi, medtem ko uporabnik te ponovljivosti v vsakdanji uporabi ne more doseči. Prav zaradi tega resnična poraba goriva niha od manjše do večinoma večje od navedene, kar je odvisno tako od samega uporabnika kot od trenutnih pogojev na cesti.

Merjenje porabe goriva in emisij v izpuhu poteka po standardu [ECE Directive 90/C81/01] (ECE – Economic Commission for Europe), ki je sestavljen iz štirih ponovitev UDC (Urban Driving Cycle, mestni vozni krog) in EUDC (Extra Urban Driving Cycle, izven mestni vozni krog). Celotni cikel predstavlja neko simulacijo povprečne vožnje povprečnega Evropejca po urbanem okolju in izven njega, kar predstavlja celoten cikel, ki ga imenujemo – NEDC (New European Driving Cycle, novi evropski vozni krog).

Testni cikel UDC

Testni cikel EUDC

Standardni test se izvaja v laboratoriju z vozilon na valjih ali na zavori, priključeni na pogonskih kolesih. Pred tem se vozilo najmanj 6 ur toplotno stabilizira pri 20 do 30⁰ C, nato pa pred testom teče v prostem teku še 40 sekund.

Preglednica: skupne vrednosti ciklov, ki jih določa standard.

Kje pri vozilu izgubljamo z gorivom dovedeno energijo, je prikazano na naslednjih skicah.

Vožnja v urbanem okolju: pri nizkih obremenitvah je izkoristek motorja nizek, saj se večina energije porabi za premagovanje trenja.

Izgube v urbanem okolju

Vožnja izven urbanega okolja: pri večjih obremenitvah dosega motor z notranjih zgorevanjem tudi bojše izkoristke, zato imajo tudi manjše specifične porabe goriva oziroma z določeno količino goriva dosežejo večjo moč.

Izgube izven urbanega okolja

V resničnem okolju vplivajo na porabo goriva številni dejavniki; med najpomembnejšimi so način vožnje, vzdrževanje vozila, sprememba goriva, variacije modela vozila in novo vozilo.

Način vožnje:

– vožnja z občutkom lahko prihrani od 5 do 33 % goriva

– izogibanje dolgotrajnemu prostemu teku

– vožnja s primerno hitrostjo okoli 80 do 100 km/h lahko prihrani 7 – 14 % goriva

– izogibati se je treba kratkih voženj v hladnem vremenu

– izogibati se je treba odvečne mase (balasta) pri prevozu, s čimer lahko prihranimo 1 – 2 %/ 45 kg

– izogibati se moramo pretirani uporabi električnih naprav, posebno klima napravi, ki lahko poveča porabo goriva za 5 do 25 %

– poraba se poveča v vožnji v hrib ali po slabemu terenu

– štirikolesni pogon povečuje porabo goriva

– uporaba tempomata znižuje porabo

– uporaba čim višjega prestavnega razmerja znižuje porabo

Vzdrževanje vozila:

– pravilno nastavljeno stekanje koles

– pravilno nastavljene in vzdrževane zavore

– čist zračni filter zmanjša porabo za 1 – 2 %

– pravilen tlak v gumah zmanjša porabo za 3 ali več %

– pravilno nastavljen motor

– uporaba predpisanega motornega olja lahko zmanjša porabo za 1 – 2 %

Sprememba goriva:

– uporaba goriv z oksigenati oziroma reformiranega goriva dvigne porabo za 1 – 3 % (reformulirano gorivo je gorivo, ki ne vsebuje samo ogljika in vodika, ampak ponavadi še kisik, torej ima dodane različne snovi –  tudi oksigenate – z namero zmanjšati količino CO₂ v izpuhu.)

– gorivo z dodatkom metanola dvigne porabo za 3 – 4 % (pri 10 % dodatku)

– pri sezonski variaciji goriva se lahko toplotna vrednost goriva spremeni do 1,7 % (poznamo letno in zimsko gorivo, ki se razlikujeta po sestavi in sicer je v letnem gorivu manj lahko hlapljivih komponent, v zimskem pa več)

Variacija vozila:

– različni letniki ali serije enakega vozila se lahko pri porabi goriva malenkostno razlikujejo

Novo vozilo:

– novo vozilo še nima optimalne porabe goriva – doseže jo šele po 5 do 8.000 km.

Povprečna poraba goriva, ki jo poda izdelovalec vozil, in resnična poraba voznikov se v povprečju razlikujeta za okoli 13 odstotkov ali več, to je industrijsko povprečje, ki zahteva še nekaj pojasnil:

– mala vozila porabijo v resničnih pogojih več goriva – tudi 50 % ali več kot je standardna poraba; pri srednjem razredu vozil se ta razlika zmanjša; pri višjem razredu vozil praktično ni razlike ali je celo dejanska poraba nižja od standardne. To pojasnilo ni pravilo, ampak večinoma velja.

– razni dodatki gorivu v smislu manjšega onesnaževanja ponavadi povzročijo večjo porabo goriva. Vendar izdelovalci vozil s tehničnimi ukrepi zmanjšajo porabo tako, da se učinek dodatkov v večini primerov izniči.

– trenutno se vpliv hibridnih vozil pri prikazovanju povprečne porabe vozil enega idelovalca še ne pozna, medtem ko emisija CO₂ že kaže na določen vpliv v povprečni vrednosti.

 Razlika med porabo goriva, ki jo podajajo izdelovalci, in tisto, ki jo izmerijo vozniki na cesti v resničnem svetu, nastane zaradi tega, ker izdelovalci izmerijo porabo v kontroliranem laboratorijskem okolju, ki je vedno enako, medtem ko se razmere v resnčnemi svetu nenehno spreminjajo. V laboratoriju se vzdržujejo tlak, temperatura, vlaga in prevožena pot, ki jo prevozijo na valjih v standardnih okvirih. Dejstvo je, da vremenske razmere in razpoloženje voznika bistveno pripomorejo k večji ali manjši razliki pri porabi goriva. (AB)