Avtomobilski teden 3, 2025

Cayenne je bil lani Porschejev tržni zastavonoša.

Porsche lani s tržnim minusom

In se je vendarle zgodilo. Nemški Porsche zadnja leta ali celo desetletje ni poznal minusa predvsem tedaj, ko je šlo za prodajo. Lansko leto je bilo drugačno – kupcev je bilo za tri odstotke manj kot leto prej. Padec ni velik, vendarle je. In še nekaj je povsem očitno – tudi za to avtomobilsko hišo je kitajski kupec odločilnega pomena.

Lani so v Zuffehausnu, kjer je doma Porsche, izdelali oziroma prodali točno 310.718 avtomobilov. Kot že zapisano, je to za tri odstotke manj kot leta 2023. Pregled po trgih kaže, da se je najbolj, in to za visokih 28 odstotkov, zmanjšala prodaja na kitajskem trgu (56.887 vozil). S tem se Porsche pridružuje nemški avtomobilski sagi na tem največjem avtomobilskem prostoru na obli. Pomeni, da se tako kot druge nemške avtomobilske tovarne ni izognil težavam, ki jih prinaša izrazita odvisnost od tega azijskega trga. Po obsegu prodaje in s pičlim plusom (odstotek več) se je na prvo mesto tako prebila Severna Amerika, kjer je bilo prodanih dobrih 86 tisoč avtomobilov. Dobro je šlo Porscheju v Evropi in še posebej doma, torej v Nemčiji. V evropskih državah se je za Porscheje odločilo več kot 75 tisoč kupcev (plus osem odstotkov), medtem ko se je prodaja v Nemčiji povečala za enajst odstotkov na skupaj 35.858 avtomobilov. In posel s posameznimi modeli?

Številke potrjujejo tisto, kar je znano že nekaj časa. Prodaja električnega Taycana, prvega Porscheja te vrste, se je lani zmanjšala za visokih 49 odstotkov. To je, pravijo pri tovarni, vsaj deloma tudi posledica dejstva, da so predstavili novo izvedenko, vsekakor pa očitnega padca zanimanja za električni pogon na tako rekoč vseh (ali skoraj vseh) trgih. Lovorika najbolje prodajanega Porscheja je znova v ‘rokah’ športnoterenskega Cayenna, saj se je zanj lani odločilo nekaj več kot 102 tisoč kupcev, kar je bil kar 18-odstotni skok. Tudi pri Panameri so zabeležili minus (malenkost manj kot trideset tisoč kupcev, pri čemer je bilo to za 13 odstotkov manj kot leto prej). Zanimiv je Macan, ki je bil zadnja leta Porschejev tržni zastavonoša. Letos so predstavili električno (baterijsko izvedenko), zanjo so našli 18.278 kupcev. Zdi se malo, vendar drži, da je bil avto naprodaj od septembra naprej. Še bolj zanimiva je Porschejeva odločitev, da na evropskih trgih ponujajo zgolj to varianto, medtem ko si je mogoče drugje omisliti tudi različice z motorji z notranjim zgorevanjem. Pod črto se je tako nabralo 82.795 Macanov. Za konec še nekaj o kultnem 911: zapeljal je v več kot 50 tisoč garaž (ali kamorkoli že), kar je bilo za dva odstotka več kot leto prej. Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo po tistem, ko bo ta ikona na voljo tudi v električni varianti … In še bolj zanimivo bo tam konec februarja ali v začetku marca, ko bo tovarna objavila bistveno – koliko je zaslužila, koliko je bilo dobička in koliko bodo dobili delničarji …

***

Kitajski kupec je lani poganjal trg z električnimi avtomobili.

Rast je poganjala Kitajska

Januar je pričakovano mesec, ko se začenjajo pojavljati različne statistike oziroma številke o dogajanju v minulem letu. Tokrat je še malce prezgodaj, da bi bila ta poročila podrobna oziroma popolna. A nekaj malega je že znano.

Tako je sedaj znano, da je bilo lani na svetu prodanih okoli 17 milijonov baterijskih električnih avtomobilov in priključnih hibridov (PHEV). K temu naj bi po poročanju Reutersa precej pripomogel ugoden december, še bolj pa dejstvo, da so šli ti avtomobili ta mesec in nasploh dobro v promet na Kitajskem in da se je, tako so zapisali, Evropa nekako stabilizirala. Po teh skopih podatkih je Kitajska seveda ostala največji trg za avtomobile z omenjenim pogonom, po drugi strani pa je zanimivo, da naj bi Velika Britanija prevzelo lovoriko največjega evropskega trga zanje in s tem prekosila nekdaj nedosegljivo Nemčijo. Prodaja teh avtomobilov je lani v globalnem smislu zrasla za četrtino, kar je nedvomno vsaj nekoliko presenetljivo. Ob tem pa je že jasno, da bo letošnje leto po tej strani precej zahtevno, saj naj bi posel s temi avtomobili na Kitajskem rasel nekaj počasneje, Evropska unija (EU) naj bi uveljavila strožje predpise glede izpustov CO₂, v ZDA pa še ni jasno, kako se bodo odločili. Kot kaže sedaj, se zlasti baterijskim električnim avtomobilom na drugi strani Atlantika ne obeta nič dobrega in to kljub temu, da ima Elon Musk precej besede. Kakorkoli že, december je precej ali bistveno pripomogel k lanski rasti prodaje baterijskih električnih avtomobilov in priključnih hibridov. Prodaja je zrasla za visokih 26 odstotkov na skupaj 1,9 milijona, pri čemer je k temu znova odločilno pripomoglo povpraševanje na Kitajskem. Tam se je zanje odločilo 1,3 milijona kupcev, vsega skupaj pa so jih Kitajci lani kupili 11 milijonov. Tako je vse bolj jasno …

***

Utegne se zgoditi, da bo VW prodal eno svojih tovarn Kitajcem.

Volkswagnova tovarna v kitajske roke?

Svet čaka na to, kaj si bo novi ‘don’, novi ameriški predsednik Donald Trump, omislil po tistem, ko bo zasedel prestol v Washingtonu. Na seznamu oziroma napovedano je marsikaj, kar skrbi več kot pol sveta, še posebej avtomobilsko industrijo, pa z njo Evropo in s tem tudi Nemčijo. Ampak zdi se, da so vsaj glede avtomobilov najbolj mirni Kitajci.

Ti s posebnim ozirom opazujejo Staro celino oziroma Evropsko unijo (EU). Odvisnost nekaterih evropskih avtomobilskih tovarn, predvsem nemških, od ‘počutja’ kitajskih kupcev je že dolgo znana. Čeprav je dejstvo, da je kitajski avtomobilski prodor na evropske trg še daleč o kakšnega cunamija, to še ne pomeni, da se ne utegne zgoditi nekaj takšnega že letos ali prihodnje leto. S tega zornega kota je nedvomno pomembna novica, da se Kitajci ozirajo po eni izmed Volkswagnovih (VW) avtomobilskih tovarn, ki naj bi bila naprodaj. To je tudi vse, kar je ta hip znano. Znano pa je, da so v VW dosegli dogovor o tem, da tovarn ne bodo zapirali, da se vodstvo zavezalo k varčevanju vse tja do leta 2030 ipd. Toda če tovarn ne bodo zapirali, jih utegnejo prodati – vsaj kakšno. In na to očitno čakajo kitajski kupci. Če bi se to zgodilo, bi pomenilo, da se bodo kitajski lastniki izognili zahtevam oziroma dodatnim dajatvam, ki jih na kitajske avtomobile že uvaja EU. Nakup Volkswagnove tovarne bi se utegnil zdeti kot nekakšna prodaja družinske srebrnine, saj je znano, da je ta avtomobilska korporacija avtomobilsko in industrijsko bistvo Nemčije, največjega in tudi najmočnejšega evropskega gospodarstva. Toda ob tem se pozablja, da je Mercedes-Benz, ki prav tako velja za nemško družinsko srebrnino (ali še nekaj več), že dolga leta v delni kitajski lasti. Največji individualni delničar je Li Shifu, lastnik in ustanovitelj kitajske korporacije Geely. Prav ta avtomobilska hiša postaja v globalnem pogledu vse močnejša in pomembnejša. Tudi pred leti, ko je Li Shufu vstopil v lastniško strukturo Mercedes-Benza, so v Nemčiji opravili temeljit pregled postopka – in odkrili, da je bilo vse prav. Če se bo torej zgodilo, da bo VW Kitajcem prodal kakšno tovarno, bo to nov kamenček na relacija Nemčija-Kitajska, morda tudi v odnosih med Brusljem in Pekingom. Počakajmo.

Janez Kovačič