Avtomobilski teden 36, 2026

Koncern Volkswagen je vse bolj v središču nemške in seveda tudi evropske javnosti.

Prihodnji teden dan D za VW?

Ko je dr. Ferdinand Piëch leta 1993 prevzel krmilo koncerna Volkswagen (VW), je med drugim trdil, da je bila korporacija, ki jo je do tedaj vodil Carl Hahn, tik pred finančnim zlomom. Nikoli ni bilo pojasnjeno, ali je bilo v resnici tako. Sedaj je VW znova v položaju, ki verjetno ni tako dramatičen, a postaja vse bolj jasno, da je pred izjemno velikimi izzivi.

Pisali smo že, da je v delu načrt prestrukturiranja, pod katerim je podpisan Oliver Blume, od letošnjega 1. januarja prvi operativni mož skupine, ki vključuje še nekaj drugih avtomobilskih imen oziroma znamk (Audi, Škoda, Porsche, Cupra ipd.). Bistvo je bolj ali manj znano: do leta 2030 zmanjšati število zaposlenih zgolj v Nemčiji za 50 tisoč. Toda očitno je, da je v igri bistveno večja številka, in sicer naj bi tako ali drugače odpustili kar 100 tisoč ljudi. Seveda je to načrt, ki mora dobiti ustrezno potrditev tudi v vodstveni strukturi VW oziroma v nadzornem svetu. Toda prav tukaj se utegne zaplesti, kajti večino glasov imajo ob lastnikih/delničarjih predstavniki sindikatov. Ti načrtu, ki ga je te dni delavcem oziroma zaposlenim pojasnjeval Blume, ostro nasprotujejo. Toda predsednik uprave ima v rokavu – tako pišejo – rezervni načrt: če se nadzorni svet ne bo strinjal, naj bi sklical izredno skupščino vseh delničarjev, ki se bodo verjetno strinjali s tistim, kar predlaga. To je sicer skrajna možnost, ki pa postaja vse bolj realna.

Kako bo na vse skupaj odgovorila zvezna politika, je mogoče predvsem ugibati. Je pa znano, da je deželna vlada Spodnje Saške proti prej omenjenemu načrtu o odpuščanju kar 100 tisoč zaposlenih. Glede na to, da je sicer pomemben delničar, ki pa mora upoštevati stališče zaposlenih oziroma sindikatov, saj so delavci VW tudi volivci, je veliko vprašanje, kakšen bo izplen izredne seje. Kot kaže, je prav omenjena deželna vlada pripravila svoj načrt, o katerem pa ta hip ni nič znanega. Še manj pa to, ali so sindikati morda pripravili svoj predlog.

Oliver Blume ob tem operira s številkami, ki so neusmiljene. Ob sedanji marži koncern ne bo preživel, pravi. Stroški so previsoki. V drugem letošnjem četrtletju je bila marža vsega 4,2 odstotka, za obstoj in razvoj mora biti vsaj devetodstotna. Za prihodnji teden je napovedana seja nadzornega sveta in po njem bo marsikaj bolj jasno … ali pa še bolj zapleteno. In morda se pojavi novi dr. Ferdinand Piëch.

***

Porsche, sestavni del skupine VW, se lahko zgolj spominja veliko srečnejših časov.

VW: številke v niso v prid

Po debaklu na Kitajskem, kjer je bil VW dolga leta (desetletje) vodilni, po vsem tistem, kar se je zadnje leto zgodilo v ZDA, torej na dveh najpomembnejših avtomobilskih trgih na obli, se zdi, da velika nemška korporacija ostaja bolj ali manj na svojem zgolj v Evropi oziroma Evropski uniji (EU). Kako ji je šlo v letošnjem prvem polletju?

Po podatki Acea, evropskega avtomobilskega združenja, je skupina VW v EU v omenjenem času prodala 1,55 milijona avtomobilov. S tem je obdržala prvo mesto med vsemi korporacijami, ki se pojavljajo na teh trgih. To je bilo za 2,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kar je soliden rezultat. Toda matični (tovarna) Volkswagen je bil za 2,6 odstotka skromnejši (614 tisoč vozil) in to je tisto, kar skrbi vse (ali večino) v Wolfsburgu, čeprav ostaja največji na trgih EU in je daleč pred zasledovalci. Najbolj se mu je letos približala japonska Toyota (381 tisoč vozil), sledi francoski Renault (351 tisoč), za njim BMW (338 tisoč), pa Peugeot s prodajo 299 tisoč vozil oziroma avtomobilov ipd. Je pa zanimivo oziroma je skoraj nemogoče spregledati, da je bila pred vsemi – z izjemo VW – češka Škoda, ki se ji je v letošnjem prvem polletju v EU posrečilo najti 396 tisoč kupcev, kar je bilo za zelo spodobnih 11,7 odstotka več.

V skupini je šlo v omenjenem obdobju najslabše znamenitemu Porscheju, ki se nikakor ne more pobrati. Nekoč ali pred dobrima dvema letoma je bila tovarna izjemno dobičkonosna tako za lastnike/delničarje kot tudi zaposlene. V prvih letošnjih šestih mesecih je v EU prodal vsega 31 tisoč vozil, to pa je bilo za dobrih 15 odstotkov skromneje kot lani. Razlogi so bolj ali manj enaki kot za vso skupino VW – kitajski kupci so vse redkejši, ZDA sicer ostajajo najpomembnejši posamični trg, a rezultat je skromnejši kot je bil. Za slovito hišo iz Zuffenhausna je še najbolj stabilen domači, torej nemški trg, pa tudi v Evropi oziroma v EU se nekako držijo, vendar je kitajski tržni manjko vendarle prevelik.

Omenimo še Audi, ki je prav tako pomemben sestavni del skupine VW. Letos je v EU prodal 284 tisoč avtomobilov, s tem je posel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 7,8 odstotka, kar ni slabo. V primerjavi z BMW je sicer zaostal, prav tako pa je bil malenkost skromnejši od Mercedes-Benza (286 tisoč vozil). Ni pretirano – matični VW je verjetno največji bolnik največje evropske avtomobilske grupacije.

Janez Kovačič