Avtomobilski teden 31, 2021

Tesla 3 je letos najbolj navdušila kupce v zahodnem delu Evrope.

Tesla 3 spredaj, mi zadaj

To, da gre ameriški Tesli letos – tako kot lani – zelo dobro, že nekaj časa ni posebna novica. S tega zornega kota niti posebej ne presenečajo podatki o prodaji električnih baterijskih avtomobilov, prav tistih, ki so v fokusu Evropske unije. V zahodnem delu Stare celine je bila v zadnjega pol leta povsem v ospredju prav Tesla 3. Tudi to ni posebej presenetljivo, a je nujna nekaj širša slika.

V minulih šestih mesecih je Tesla 3 prepričljivo zasedla prvo mesto, pri čemer je zanimivo in omembe vredno, da je bila njena prodaja večja od skupne prodaje dveh najbližjih električnih zasledovalcev – Volkswagna ID.3 in Renaulta Zoe. Tesla 3 je v omenjenem času zapeljala v skoraj 66 tisoč zahodnoevropskih garaž, zoe in ID.3 pa sta skupaj imela malenkost več kot 60 tisoč kupcev. Razmerje je zanimivo tudi zaradi tega, ker sta tako Renault kot tudi Volkswagen vsak zase cenejša od Tesle 3. Med deseterico najbolje prodajanih električnih avtomobilov v tem delu Evrope so še VW ID.4, pa Hyundai Kona in Kia Niro, svoje kupce so imeli še Peugeot 208 v električni izvedbi, pa VW up! in tako naprej. Gotovo je treba vsaj omeniti dober rezultat Fiata 500 v električni izvedbi, saj se je zanj v omenjenem času odločilo več kot 19 tisoč kupcev, kar je nedvomno zelo spodoben dosežek. Sicer pa lestvico desetih najuspešnejših električnih baterijskih avtomobilov na zahodnoevropskem tržnem prostoru zaključuje Nissan Leaf, ki je bil nekoč prvi velikoserijski avtomobil te vrste.

Ampak k temu je treba dodati nekaj pelina, ki ga moramo tokrat občutiti na slovenskem trgu. V sedmih letošnjih mesecih je bila prodaja električnih baterijskih avtomobilov kar za dobrih devet odstotkov skromnejša kot lani v tem času (853/771). To pomeni, da smo v Evropski uniji verjetno edina država, ki se ji je posrečil ta ‘rekord’. Tudi posel s priključnimi hibridi (PHEV) je skromen, čeprav v odstotkovnem pogledu izjemen (plus 1.900 odstotkov), a drži, da so se lani zanje odločili štirje kupci, letos pa 80! Najbolje gredo v skupini elektrificiranih avtomobilov v promet hibridi (952 lani/letos 1.597), kar pa tudi ni izjemno presenečenje. Razlog za vse skupaj? Bolj ali manj je znano, da državne subvencije bistveno pripomorejo k boljši prodaji. Toda pri nas na ta način podpiramo zgolj prodajo električnih baterijskih avtomobilov, pri čemer je 4.500 evrov subvencije ena najnižjih državnih podpor v Evropski uniji …

***

Ferrari 296 GTB je drugi priključni hibrid maranellske avtomobilske hiše.

Ferrari: kljub vsemu dobri časi

Apeninski Ferrari je ena tistih avtomobilskih hiš, ki je tudi izjemne neugodne okoliščine ne morejo prav izjemno prizadeti. Tako je bilo lani, tako je letos.

V letošnjega pol leta je imela tovarna iz Maranella 386 milijonov evrov prihodkov. To je seveda bistveno več kot lani, ko se je nateklo 124 milijonov evrov. Koliko je bilo oziroma bo dobička, seveda še ni znano, saj gre za prihodek pred plačilom dajatev, obresti ipd. Morda se zdi, da to za tovarno, ki je pojem v svetu prestižnih oziroma športnih avtomobilov, skromno. Zato je prav dodati naslednji podatek: v tem času so naredili 2.885 avtomobilov, kar je skoraj toliko, kot predkriznega leta 2019. Tudi zaradi tega velja Ferrari za tovarno, ki pri vsakem prodanem avtomobilu zasluži največ. Primerjava s Porschejem se zdi precej logična, čeprav je znano, da je nemška avtomobilska tovarna vsaj v produkcijskem pogledu že pred leti presegla številko 200 tisoč izdelanih vozil. Tudi pri Porscheju lahko rečejo, da pri vsakem prodanem avtomobilu zaslužijo izjemno veliko – kar že nekaj let v svojem žepu občutijo tako delničarji kot zaposleni – toda gotovo že dolgo niso v razredu nišnih tovarn, kjer pa Ferrari je.

Po drugi strani pa je italijanski avtomobilski ponos, ki je pod pokroviteljstvom Fiata (čeprav ima tam poseben položaj), vendarle veliko bolj kot Porsche zadržan pri elektrifikaciji svojega voznega parka. Morda je to tudi razumljivo. Tako ali drugače, Porschejev električni Taycan žanje skoraj izjemen tržni uspeh, medtem ko se bo prvi povsem električni Ferrari po sedanjih načrtih na trge pripeljal šele leta 2025. Je pa Ferrari pred dobrim mesecem in pol predstavil svoj drugi priključni hibrid, torej 296 GTB, pa vendar so nekateri prepričani, da je proces elektrifikacije prepočasen. Morda ga bo pospešil novi prvi mož Benedetto Vigna, ki bo vsaj formalno začel delati 1. septembra. Upoštevaje dejstvo, da je bil doslej v službi pri izdelovalcu polprevodnikov, se morda v Maranellu vendarle obetajo nekoliko drugačni električni časi.

Janez Kovačič