Test: Suzuki Swift 1.2 DualJet Hybrid Elegance

Suzuki Swift 1.2 DualJet Hybrid Elegance: prikupno analogen.

昔ながらの

Preberete: mukašinagarano. Toliko pa seveda že vemo – stara šola.

No, ne povsem.

***

Ergonomija je neizprosna veda in tudi Suzuki je ‘podlegel’ novemu trendu. Edina večja zamera pri tem avtu gre prav na račun osrednjega zaslona, ki nima niti enega fizičnega stikala. Rešujejo ga zgolj stikala na (levi) volanski prečki, ki pa krmilijo zgolj osnovne funkcije infozabavnega sistema.

Zdaj pa samo še vesele novice. Suzukiji in v konkretnem primeru Swift so eni zadnjih ostankov stare avtomobilske šole, ki je dosti bolje poznala in razumela ergonomijo, zato je vanj vedno prijetno sesti in ga voziti. Vse je intuitivno, na nič se ni treba posebej privajati. Še več: denimo s stikali na volanskih prečkah je opazno pred imenitnimi, naj tule omenim MB, katerega stikala so zadnje čase porazna, a seveda MB ni edini.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Naprej naštevam dobre analogne stvari: merilniki (okej, kazalca sta resnična, zadaj je pa zaslon, a deluje zelo povsem analogno), ročica ročne zavore, ročni menjalnik in v splošnem veliko klasičnih stikal – oglejte si fotografije. V enem dnevu vse obvladaš miže.

Ko vsega hudega vajen po devetih zaporednih cestnih/športnih terencih/križancih sedem v Swift, se mi zdi, da se svet res ne vrti v pravo smer, saj se tule počutim kot v dirkalniku. A ni tako, le v še ne tako davno nazaj normalen avtomobil sem sedel. In če so dovoljene v majhnih rečeh velike primere: ako je tale Swift zajec, so vsi prej omenjeni debele krave. Okej, malo pretiravanja, da se možgani malo sprostijo.

Je pa vseeno res: volan je – tudi po zaslugi podvozja in, jasno, majhne oddaljenosti od tal – izjemno komunikativen, daje dober povratni občutek in vožnja je zelo sproščajoča, poživljajoča, a tudi pomirjajoča, skratka univerzalno v obe smeri.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Doma je seveda v mestu, a se zelo dobro počuti tudi na podeželskih cestah; kogar zamika, si lahko privošči nekaj športne vožnje, ki jo podpira tudi dober ročni menjalnik. Temu gre morda očitati le to, da se zdi preveč na dolgo preračunan ali da mu manjka 6. prestav. Motor s 3 valji je majhen in brez turbopuhala, njegova navor in moč zato nista na ravni zmogljivosti motorjev v Swiftih prejšnje generacije. Današnja zasnova sicer v praksi ponuja dobro elastičnost motorja, prožnost pa ni ravno njegova odlika.

Menjalnik s 6 prestavami bi poleg omenjenega nekoliko popravil tudi vtis z vožnje na avtomobilskih cestah. Tam se že tako dvigne trušč zaradi rezanja zraka in kotaljenja koles, motorni vrtljaji pa ga še dodatno povečajo, da je treba kar odločno povečati glasnost pogovora ali avdio sistema.

Pravite: avdio sistem. Tudi tu je Suzuki (in za marsikoga k sreči) nekoliko v preteklosti, saj še vedno ponuja klasičen vhod USB in predvajalnik glasbe mp3. V prejšnjem desetletju je ostala tudi notranjost, a spet bolj ‘za’ kot ‘proti’, med drugim ima predal pred sovoznikom prostora za 10 centimetrov debelo knjigo formata A5. In navsezadnje – tudi kamera za vzvratno vožnjo je (ko je čista) bolj povedna kot pri marsikaterem dražjem samohodu.

***

V resnici gre tu za mukašinagarano: Swift je tako prikupno izdelek stare šole, da lahko razveseli tudi tiste, ki se jim ne ljubi ukvarjati z digitalnim minimalizmom nove dobe. Watashi wa hanashimashita. Ali po naše: govoril sem.

Vinko Kernc

***

Hvalimo

+ lahkotnost upravljanja

+ veliko mehanskih stikal

+ lega na cesti, podvozje

+ komunikativen volan

+ pretikanje menjalnika

+ kamera za vzvratno vožnjo

+ predal pred sovoznikom

+ vhod USB za mp3

+ oprema (v splošnem)

+ poraba goriva

+ prekinjen in neprekinjen tek zadnjega brisalnika

+ izklopljiv stabilizacijski sistem

Grajamo

– slaba informacija o trenutni porabi goriva

– zgolj ena lučka (spredaj) v kabini

– infozabavni sistem brez klasičnih stikal

– menjalniku manjka 6. prestava

Na kratko

Če sedeš v majhen avtomobil ljudske avtomobilske znamke in ugotoviš nekaj znatnih prednosti na ključnih področjih v primerjavi s sodobnimi, večjimi in prestižnimi, potem gre zagotovo za avtomobil, ki ga je, če so siceršnje želje po tako velikem vozilu, vredno kupiti.

Cene

Suzuki Swift 1.2 DualJet Hybrid (Comfot): 16.900 evrov

Suzuki Swift 1.2 DualJet Hybrid Elegance: 19.010 evrov

Testni Suzuki Swift 1.2 DualJet Hybrid Elegance: 20.060 evrov

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 3-valjni – bencinski, neposreden vbrizg, 1.197 cm³ – največji navor 111,8 Nm pri 4.500/min – največja moč 60,9 kW (82,8 KM) pri 5.700/min – blaga hibridna tehnologija – elektromotor ni podatka

Pogon: ročni menjalnik (5) – pogon na prednji kolesi – gume 185/55 R 16 V Yokohama BluEarth-Es ES32

Mere: dolžina 3.860  mm – širina 1.735 mm – višina 1.495 mm – medosna razdalja 2.450 mm – najmanjša razdalja od tal 115 mm – rajdni krog 9,6 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 265/980 l – posoda za gorivo 37 l

Mase: vozilo 919 kg – nosilnost 446 kg – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 165 km/h – pospešek 0-100 km/h 12,5 s – poraba normno 4,4-4,6 l/100 km, test 5,0 l/100 km – izpust CO₂ 98-103 g/km

Foto: VK