Test: BMW M235 xDrive Gran Coupé

BMW M235 xDrive Gran Coupé ne izgleda tipično bavarsko, a se pelje kot čistokrvni BMW.

Biti ali ne biti kupe?

To je sedaj vprašanje, na katerega skuša BMW odgovoriti z Gran Coupéjem serije 2.

Pa so odgovor našli? So, vendar ta ni tako preprost.

***

Čeprav poznajo inženirji v Münchnu novo serijo 2 Gran Coupé pod novo kodno oznako F74, gre pravzaprav za korenito prenovo in ne za povsem novo generacijo. Tudi poimenovanje, ki ga je uporabil BMW, lahko zavede nekoga, ki ne pozna tehničnega ozadja avtomobila – serija 2 Gran Coupé namreč nima praktično nič skupnega s serijo 2 Coupé, temveč je nastala na enaki platformi kot serija 1. Ta podatek je pomemben, saj je platforma serije 2 Coupé zasnovana za vzdolžno nameščen motor in zadnji pogon, medtem ko je platforma serije 2 Gran Coupé ustvarjena za prečno nameščen motor in prednji pogon. Pomembna razlika, ki si jo velja zapomniti.

Sicer drži, da imajo vsake oči svojega malarja, vendar je treba priznati, da je avtomobil, ki ga vidite na fotografijah, precej čeden, čeprav netipične oblike za BMW – prav zato bo marsikdo moral najprej pogled usmeriti v nos avtomobila, da bo videl, katero značko nosi na pokrovu motorja. Gre za štirivratno limuzino, ki želi biti tako s svojo podobo kot tudi s 145-milimetrsko oddaljenostjo od tal na posrečen način prepoznan kot kupe, zato cilja na bolj dinamične kupce. Sorazmerno nizka oddaljenost od tal v kombinaciji z nizko strešno linijo pa pomeni, da morajo biti tudi sedeži nameščeni precej nizko, kar bo po godu tistim, ki radi s svojo zadnjo platjo že skorajda drsajo po asfaltu, tistim, ki jim enostavno vstopanje in izstopanje iz vozila veliko pomeni, pa malo manj.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Vrnimo se nazaj na vprašanje iz naslova – biti ali ne biti kupe? Če gre za praktičnost, potem je odgovor zagotovo ne biti, kajne? Odvisno, ali govorimo o zadnji klopi ali o prtljažniku. Slednji je sicer s 430 litri prostornine za 40 litrov večji od kupeja, vendar je njegova odprtina precej nepraktične oblike, ki nekoliko oteži nalaganje. Škoda, saj je sam prtljažni prostor dobro obdelan in je za sorazmerno majhno štirivratno limuzino tudi dovolj velik. Občutki ostajajo mešani tudi ko govorimo o zadnji klopi, kjer dodaten par vrat res olajša vstop (če primerjamo s kupejem, ker je zaradi nizke strešne linije in majhne odprtine vrat vstopanje še vedno precej ne elegantno), sam prostor pa je – zlasti za glavo in stopala – precej omejen. Za takšen avtomobil sicer pričakovano, vendar to ne spremeni dejstva, da je razlika v uporabnosti med serijo 2 Gran Coupé in Coupé precej majhna.

Skok v notranjost. Ko odpremo vrata brez okvirja šip, sedemo v tesen, v Alcantaro oblečen športni sedež, ter zagrabimo debel in nadvse prijeten volanski obroč, se srečamo z notranjostjo, ki je (z izjemo pravkar naštetih elementov) precej pusta in celo temačna – sploh ob upoštevanju dejstva, da sedimo v avtomobilu za skoraj 70 tisočakov. Armaturno ploščo so sicer popestrili s šivi v treh barvah BMW M, prav tako je ambientalna osvetlitev (na voljo je 15 barv) s svojo zasnovo individualnih svetlobnih elementov precej zanimiva. A to je tudi vse. In to ob dani ceni preprosto ni dovolj, četudi je serija 2 eden od Beemvejevih vstopnih modelov. Če bi izbrani materiali v notranjosti navdušili, bi lahko tukaj morda lahko na eno oko zamižali, vendar so tudi ti (žal) zelo povprečni.

Nekatere bo razočaralo tudi dejstvo, da so se s prenovo poslovila tudi fizična stikala za upravljanje klimatske naprave – z njo je odslej treba upravljati preko zaslona. Treba je priznati, da je BMW zadevo rešil bolje od nekaterih drugih proizvajalcev, saj je nastavitev temperature vedno prikazana v nadzorni vrstici, meni, v katerem voznik upravlja z drugimi funkcijami klimatske naprave (avtomatika, ventilator, kroženje zraka itd.) pa je na taisti vrstici hitro dostopen ter logično razporejen. Kljub povedanemu pa dejstvo, da so fizična stikala za upravljanje klimatske naprave še vedno bolj intuitivna in varna rešitev, ostaja.

Tudi vrtljivo kolesce, ki je v zadnjih dveh desetletjih postal zaščitni znak Beemvejevega vmesnika iDrive, se je z deveto generacijo poslovilo. To pomeni, da je z vsemi funkcijami treba upravljati z dotiki osrednjega zaslona. Sam zaslon je sicer ustrezno svetel in odziven, procesorska enota pa deluje hitro in zanesljivo, vendar bi si kljub temu želeli kakšno bližnjico v obliki fizičnega stikala ali dveh. Saj res, to tudi ima! Ampak, s težavo. V zameno za kolesce iDrive je BMW nekaj osvetljenih kapacitivnih bližnjic namestil na mejo med osrednjim zaslonom in digitalnimi merilniki. Sliši se domiselno, saj pri večini proizvajalcev ta prostor ostane neizkoriščen, vendar, kot se izkaže, je ta prostor v večini neizkoriščen z razlogom. Bližnjice so med vožnjo vozniku namreč vedno skrite za volanskim obročem, zato jih tudi nikoli nisem uporabil.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Asistenčni sistemi v veliki meri delujejo dobro. No, vsaj tisti, ki jih avto ima – testni avtomobil namreč ni bil opremljen z radarskim tempomatom, kar je pri dani ceni težko upravičljivo. Sicer pa sistem za ohranjanje voznega pasu in sistem za prepoznavanje prometnih znakov delujeta zelo dobro. Slednjega je z pridržanjem tipke »SET« na volanskem obroču sila enostavno izklopiti, kar je velik plus.

Dvolitrski turbobencinski motor je, vsaj kar se štirivaljnikov tiče, blizu popolnosti. Že tisti prvi jutranji »kh,h, bruum« ob pritisku tipke »start engine« je stvar, ki jo danes vse redkeje slišimo, zlasti od štirivaljnikov! Ja, saj obstajajo tudi glasnejši štirivaljniki, športne izvedenke Volkswagnovega Golfa in njegovi derivati so recimo glasnejši. Tudi ‘sfriziran’ Civic vašega soseda je glasnejši, vendar ni vse v decibelih, pač pa tudi v hertzih in njihovemu sozvočju. Prav slednji postajajo z višanjem vrtljajev vse bolj prijetni, pri umirjeni ali vsakodnevni mestni vožnji pa ni prav nič vsiljiv. Zabavo pokvari le zelo očito sintetična imitacija zvoka, ki prihaja iz avtomobilskega ozvočenja ob preklopu v športni vozni program – to se v nastavitvah da tudi izklopiti, vendar se ob izklopu vozila ponastavi na privzeto nastavitev.

Motorni turbo navor je za maso dobre 1,6 tone krasen. Pri nizkih vrtljajih ga je ravno dovolj, da avtomobil deluje zelo poskočno, vendar predvidljivo in obvladljivo. Pri višjih vrtljajih pa ne daje občutka, da ga je zmanjkalo. Poleg voznika pa je tisti, ki na cesti dela red, prav štirikolesni xDrive, ki žal onemogoča vsakršne vragolije, a hkrati poskrbi, da se avtomobil v zavojih ceste drži dobesedno kot klop. Ko smo že pri zavojih – lega je odlična. Nihanja karoserije zaradi precej togega vzmetenja praktično ni, prednja kolesa pa zahvaljujoč natančnemu in neposrednemu volanskemu mehanizmu sledijo točno tisti poti, ki jo je voznik ukazal.

Prava zabava pa se začne šele takrat, ko izberemo položaj S dvosklopčnega menjalnika in začnemo z zavolanskimi ročicami prestave pretikati ročno. Menjalnik je, mimogrede, odličen, le občasno pri nizkih hitrostih okleva nekoliko bolj, kot bi si želeli. Je pa to pravzaprav hiba vseh dvosklopčnih samodejnih menjalnikov, ki jo je BMW uspel že precej dobro zajeziti.

***

Tale avtomobil je zagotovo zelo dober. Delikatno pa je v tem primeru dejstvo, da ima BMW v svoji ponudbi podoben model z dvema valjema več pod pokrovom motorja, a hkrati z enim parom vrat manj. Izbirati je treba pravilno.

Jure Rudolf

***

Hvalimo

+ podvozje

+ lega na cesti

+ položaj za volanom,

+ slišni, a nenadležni opozorilni toni

+ volan in občutek na njem

+ pogonski sklop

+ sedeži

+ delovanje matričnih žarometov

+ prijeten zvok motorja

+ ozvočenje

Grajamo

– (ne)udobje med mestno vožnjo

– nenavdihujoča notranjost

– skrite bližnjice osrednjega zaslona

– ob dani ceni brez radarskega tempomata

– utesnjena zadnja klop

– odprtina prtljažnika

– sintetičen zvok motorja skozi zvočnike

– cena dodatne opreme

Na kratko

Nova serija 2 Gran Coupé, zlasti v izvedbi M235, je ravno dovolj čedna, ravno dovolj uporabna in predvsem ravno dovolj športna, da jo voznik hitro vzljubi. Ali je dodaten par vrat bolj pomemben od dveh valjev pod pokrovom motorja več, pa je predmet debate.

Cene

BMW 216 Gran Coupé: 34.350 €

BMW M235 xDrive Gran Coupé: 57.550 €

Testni BMW M235 xDrive Gran Coupé: 68.706 €

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: štirivratna limuzina, 4 vrata, 5 sedežev

Motor: 4-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg, 1.998 cm³ – največji navor 400 Nm pri 2.000 – 4.500/min – največja moč 221 kW (300 KM) pri 5.750 – 6.500/min

Pogon: dvosklopčni menjalnik (7) – pogon na vsa kolesa – gume 235/40 R 19 Y Continental SportContact 7 XL

Mere: dolžina 4.546 mm – širina (vklj. z zunanjimi ogledali) 2.070 mm – višina 1.445 mm – medosna razdalja 2.670 mm – najmanjša razdalja od tal 145 mm – rajdni krog 11,7 m – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 430 l – posoda za gorivo 49 l

Mase: vozilo 1.650 kg – nosilnost 555 kg – nosilnost strehe 75 kg*

Zmogljivosti: največja hitrost 250 km/h – pospešek 0-100 km/h 4,9 s – poraba normno 8,0-7,5 l/100 km, test 8,6 l/100 km – izpust CO₂ 170-182 g/km

*Vir: Autoweek.nl

Foto: JR