Test: Suzuki S-Cross 1.4 MHEV AT6 AllGrip Elegance TOP

S-Cross je pravzaprav tipičen predstavnik japonske avtomobilske filozofije.

Japonska (avtomobilska) manira

Naj začnem takole – zadreg ni bilo malo, še manj so bile preproste. Recimo: brisalnike že vključiš, izključiti jih ne znaš. Iščeš aktivni tempomat, pa ga ne najdeš. Še nastavitev radijskega sprejemnika oziroma iskanje postaj je sem in tja kar zahtevno početje. In po vsem tem sedeš v majhen Suzuki, kjer je kot v domači kuhinji sredi noči – vse (ali skoraj vse) je znano.

***

Zgornji uvod je dramatiziran opis avtomobilskih časov, ki so se v zadnjih letih drastično spremenili. Najprej elektrika kot alternativa bencinu ali dizlu (in nekaj malega tudi plinu), nato digitalizacija. Ni sporno – pri njenem obvladovanju in privajanju nanjo je letnica rojstva bistvena, a tudi za tiste, ki so se z njo skoraj rodili, je sem in tja nekaj bolj trd oreh. S tega zornega kota je Suzukijev S-Cross, ki se očitno spogleduje z morda nekaj bolj znano, pa vendarle mersko skromnejšo Vitaro, prijazno in dobrodošlo olajšanje – seveda ne za vse. Suzukiji so že dolgo narejeni v znani japonski maniri, ki poudarja pomen oziroma smisel zanesljivosti, enostavnosti, uporabnosti in kar je še takšnega. S-Cross je v tem pogledu res tipičen Suzuki, enako tudi tedaj, ko gre za karoserijski kroj – brez presežkov, skoraj vesoljno daleč od kakšne apeninske všečnosti, ki jemlje dih. Ampak če ali ko je oblečen v nekaj temnejšo rjavo barvo, (bolj) pade v oči.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Notranjost znova ne dopušča dvomov – po volji in všečnosti tistim, ki jim je komaj kaj za vse tisto, kar prinaša že tolikokrat omenjena digitalizacija. Dva okrogla (na videz analogna) merilnika pred voznikom, pa biblijsko staromodna palčka, s katero se sprehajaš po menijih (in si mislim, da utegne biti za otroke digitalizacije vsaj za hip velika uganka), ne prevelik večopravilni zaslon z neugledno kameljo grbo na vrhu (v njej je kamera, ki opazuje voznika in mu sporoča, da naj se odloči za odmor), precej različno velikih odlagalnih prostorov, na sredinskem delu prestavna ročica samodejnega menjalnika (se moraš navaditi, da ko jo potisneš povsem do konca, ta ni v programu D, kot je to običajno, pač pa prestavi v ročni način prestavljanja) ipd. Na volanskih prečkah je kup stikal, ročna zavora je res ročna, prednja sedeža nista nekaj posebnega, sedenje zadaj prostorsko zadovoljivo, enako zadovoljiva je tudi preglednost nazaj, prtljažnik ima dvojno dno, ki je sicer plitko, toda uporabno. Oznaka elegance top je namenjena opremi in te je precej oziroma veliko za ta razred – 360-stopinjska kamera, ogrevanje sedežev, pa pomično stekleno strešno okno, radarski tempomat in še kaj.

Bencinski štirivaljnik je po nedavni tehnični pomadi ob nekaj moči – v pomoč mu je blaga hibridna tehnologija –, v kombinaciji s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom pa bo ugajal predvsem tistim, ki ne pričakujejo nekaj izjemnega. Toda ta S-Sross je kilogramski lahkokategornik, to pa mu zagotavlja solidno poskočnost, pa povprečno porabo, ki se zlahka približa sedmim litrom, kar vendarle ni izjemen dosežek. Toda adut je nekje drugje in ni v rokavu – v možnosti uporabe stalnega štirikolesnega pogona ob treh voznih načinih. To seveda ne pomeni, da se s tem avtom brez posebne zadrege lotiš čisto zaresnih terenskih izzivov (končno je trebuh avta od tal oddaljen le dobrih 17 centimetrov), a po drugi strani drži, da lahko na prste ene roke (ali še manj) prešteješ konkurenco, ki ponuja takšen pogon.

***

In tako se zdi povsem nesporno – ločnica med tistimi, ki se za S-crossom ne bodo ozrli, in onimi, ki se jim utegne povsem zlahka priljubiti, skoraj ne bi mogla biti bolj jasna in ostra. Kot v politiki.

Janez Kovačič

***

Hvalimo

+ enostavnost uporabe

+ solidno sedenje zadaj

+ spodobna preglednost nazaj

+ ravno dno ob zloženih naslonjalih zadnjih sedežev

Grajamo

– poraba bi lahko bila skromnejša

– dvomljiva kvaliteta nekaterih materialov (recimo na sedežih)

Na kratko

Suzuki je tudi pri S-Crossu ostal pri znanem, varnem in preskušenem receptu, ki ga dovolj uspešno uporablja že desetletja. Obzirno upošteva oblikovalsko modo, zelo zadržano ponuja vesoljno razširjeno digitalizacijo, po drugi strani ohranja bistveno – uporabnost, enostavnost in verjetno tudi zanesljivosti.

Cene

Suzuki S-Cross 1,4 Elegance Top Allgrip MHEV Aut: 27.130 eur

Testni Suzuki S-Cross 1,4 Elegance Top Allgrip MHEV Aut: 31.500 eur

(Če ni drugače označeno, so navedene cene z uradnega cenika in ne upoštevajo posebnih akcijskih ponudb. Za cene obiščite uradno spletno stran zastopnika.)

Tehnični podatki

Karoserija: križanec, 5 vrat, 5 sedežev

Motor: 4-valjni – turbobencinski, neposreden vbrizg, 1.373 cm³ – največji navor 235 Nm pri 2.000-2500/min – največja moč 80,9 kW (110 KM) pri 4.500/min – blaga hibridna tehnologija – elektromotor 12,2 kW pri 5.800-6.500 vrtljajih

Pogon: samodejni menjalnik (6) – pogon na vsa kolesa – gume 215/55 R 17 Yokohama Blue Earth Winter V 906

Mere: dolžina 4.305 mm – širina 1.785 mm – višina 1.585 mm – medosna razdalja 2.600 mm – najmanjša razdalja od tal: 175 mm – rajdni krog ni podatka – notranja širina spredaj ni podatka, zadaj ni podatka – prtljažnik 430/1.230 l – posoda za gorivo 47 l

Mase: vozilo 1.234 kg – nosilnost ni podatka – nosilnost strehe ni podatka

Zmogljivosti: največja hitrost 180 km/h – pospešek 0-100 km/h 11,0 s – poraba normno 5,4 l/100 km, test 6,9 l/100 km – izpust CO₂ 141 g/km

Foto: JK