Citroën Berlingo: 30-letnik

Citroën Berlingo: v 70 letih za 4× večja nosilnost in za 2,4× večja prostornina.

Berlingo je Citroën povil v letu, ko so sodobne olimpijske igre praznovale 100-letnico v Atlanti, ko se je rodila prva klonirana žival, ovca Dolly, in ko je IBM-ov računalniški program Deep Blue kot prvi v šahu premagal velemojstra in svetovnega prvaka, Kasparova. 1996.

Nasledil je celo vrsto malih dostavnikov te znamke, začenši z 2CV AU Furgonette, predstavljenim leta 1951. To je bil ‘Spaček’, ki so ga odrezali za stebričkom B in na zadek nataknili ‘zaboj’ iz valovite pločevine. Kaj pomeni AU? A označuje prvo tovrstno različico, U pa besedo ‘utilitaire’ ali po naše uporaben, v smiselnem prevodu pa tovorni ali gospodarski. Poganjal ga je 375-kubični motor z močjo le 9(!) konj, s čimer je komajda dohajal takratni promet, sploh če je bil otovorjen z dovoljenimi 250 kilogrami, kolikor je smel naložiti v 1,88 m³ velik zadek. S časom so ga posodabljali, a se je po 27 letih le moral umakniti sodobnejšemu dostavniku.

To je bil leta 1978 Acadiane: daljši, spredaj udobnejši, z boljšo aerodinamiko, s kolutnimi zavorami spredaj, pa s 602-kbičnim motorjem (31 ‘konj’), tovorni del je meril 2,27 m³, dovoljena obremenitev pa že 475 kg. Acadiane? Prvi dve črki pomenita (A) prvi v novi generaciji in (K, ki so ga spremenili v C) ‘kilo’ v smislu povečane nosilnosti (kilogrami). Drugi del besede se je razvil iz besede Dyane, črko i pa so uporabili zato, da je beseda namigovala na Acadie (Akadija, regija v današnji Kanadi s francosko govorečim prebivalstvom) in vnesla nekaj mednarodnega šarma.

Zelo kmalu za Acadiane, leta 1984, je Citroën predstavil C15. Konec imen, le še koda, a vseeno dostavnik, ki je ‘ustavil čas’ – izdelovali so ga kar 21 let. Osnova je bila Visa (z za 32 cm podaljšano medosno razdaljo), ‘koda’ pa pomeni C kot Citroën in 15 za največ 1,5 tone skupne mase. Zadnjo premo, ki jo je posodil P 305 Break, je predvsem s svojo majhno višino omogočila globlji tovorni del prostornine okoli 2,67 m³. Nosilnost je narasla na 600 kg (motor s 45 ‘konji’) oziroma pri dizelskem ali pri močnejšem bencinskem motorju (oba 60 ‘konj’) 765 kg. A pozor! C15 je imel od leta 1990 lahko tudi električni pogon: C15 Électrique. Preprost krtačni motor, ki so ga poganjale svinčeve baterije, je zmogel 13 ‘konj’, kratkotrajno pa 24 ‘konj’, menjalnik so ohranili, a je menda večina vozila le v 2. ali 3. prestavi, ker je bilo navora dovolj, druge prestave pa so uporabljali zgolj pri vožnji navkreber (1.) ali za večjo hitrost na ravnini (4., 5.). Zanimivo: za vzvratno vožnjo je bilo treba le premakniti stikalo, ki je obrnilo polariteto enosmernega toka. Tako je imel tudi za vzvratno vožnjo 5 prestav. Prodali so jih preko 400.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

In potem, po 12 letih, Berlingo. Znova ime namesto kode, a tudi prvi Citroënov dostavnik tega razreda, ki je imel drsna vrata na boku in v karoserijo ‘integriran’ tovorni del. Homogena celota. Zaradi še višje strehe je imel prostornino tovornega dela 3 m³, tam je bilo dno ravno (prilagojeno za evro palete), naložiti pa je bilo moč do 600 oziroma (ojačana različica) 800 kg. Motorji so pokrivali moč od 60 do 90 ‘konj’. Ta dostavnik pa je postal tudi prvi tako velik Citroënov osebni dostavnik (Multispace) s 5 sedeži in z velikanskim prtljažnikom. Za posladek so mu za doplačilo lahko nadeli t.i. Modutop, letalskim podobne lične omarice, pritrjene pod streho. In Berlingo je tako postal tudi ‘lifestyle’ oziroma nov življenjski slog.

Glede na zapisano tudi ne bi smelo biti presenečenje, da je imel tudi Berlingo (électrique) lahko električno pogon (1998 -2005). Tokrat so bile baterije že nikelj-kadmijeve, motor je imel 38 ‘konj’, menjalnika ni bilo več, doseg je znašal 95 km in toliko je bila tudi največja hitrost.

Po Berlingu – Berlingo II ali druga generacija, leta 2008. Ta je, sloneč na platformi Xsare Picasso, preklopil v modularno filozofijo gradnje – dve dolžini (L1 in L2) in več nosilnosti. Zdaj tovorni del, glede na omenjeno, meri 3,3 ali 3,7 m3, nosilnosti pa znašajo od 625 do 850 kg. Motorji zmorejo 75 ali 120 ‘konj’. Njegova posebnost so bile trije posamični sedeži v drugi vrsti, zlaganje sovoznikovega naslonjala (za do 3 metre dolžine pri L2), sodobni motorji HDi, elektronsko pomagalo Grip Control (za slabše ceste), pa tudi ločeno odpiranje zadnje šipe v osebni različici.

Citroën je tudi s to generacijo leta 2013 nadaljeval z električnim pogonom. Začelo se je kot sodelovanje z Mitsubishijem, katerega model iMIEV je imel električno pogon, kakršnega je potem dobil Berlingo Electric. Motor je imel že 67 ‘konj’, polnilnice so bile že standardizirane, kasneje pa so ponudili tudi osebno različico z imenom E-Berlingo.

In končno, 2018, Berlingo III, ki je na trgu danes. Zdaj sloni na platformi EMP2 in je razdeljen v različici M (osebni do 775 l, tovorni do 3,8 m³) in XL (osebni do 1.050 litrov, tovorni do 4,4 m³), nosi do kar ene tone dodatne mase, motorji pa zmorejo od 75 do 130 ‘konj’. Vstopil je v čas digitalizacije z asistenčnimi sistemi, v čas ‘znamenitega’ Airbumpa (z zrakom napolnjene, a tudi lične plastične zaščite karoserije), v čas sedežev Advanced Comfort in v čas pogonske elektrifikacije.

Ta generacija je prinesla tudi čisto resno električno gnano različico ë-Electric z močjo motorja 136 ‘konj’, z zmogljivejšo baterijo, z dosegom 280 km in z največjo močjo polnjenja 100 kW.

V Sloveniji je ta znamka prodala preko 26 tisoč Berlingov, na cesti jih je menda še dobrih 18 tisoč. Pri Citroënu so ob obletnici pripravili tudi posebno serijo ’30 let’, mu na veliko veselje mnogih vrnili dizelski pogon, hkrati pa pričakujejo tudi hibridno različico. Morda še kot zanimivost: stranke (kupci) so kot glavni razlog za nakup navedle kombinacijo izletov, potovanj in konjičkov (hobijev), na drugem mestu je bila velika družina in na tretjem športne aktivnosti.

Branje te kratke zgodbe ne daje le vpogleda v zgodovino malega Citroënovega dostavnika, pač pa tudi pogled v več kot 70 let zgodovine orodja za prevoz tovora in na koncu še potnikov.◄

Foto: VK