Avtomobilski teden 24, 2025

Torinski Mirafiori bo do konca julija zapustilo nekako 600 zaposlenih.

Michelin zapira, Fiat mehko odpušča

Avtomobilska industrija se srečuje s številnimi težavami, ki so deloma posledica vsega tistega, kar se dogaja v ZDA oziroma v povezavi s Trumpovimi carinami, deloma pa seveda tudi zaradi drugih sprememb. V tem klobčiču se je znašel tudi francoski Michelin, ena najbolj znanih in priznanih tovarn avtomobilskih gum, in italijanski Fiat, ki je sestavni del Stellantisa.

Michelin naj bi zaprl eno izmed dveh tovarn, ki ju ima v Mehiki. Tako naj bi vrata v zvezni mehiški državi Queretaro zaprli do konca leta, delo pa bo izgubilo 480 zaposlenih. Pri Michelinu ob tem pravijo, da je to predvsem posledica spremenjenih okoliščin na trgu osebnih vozil in dostavnikov, po drugi strani pa priznavajo, da je bila tovarna doslej usmerjena v izdelavo gum manjših mer, medtem ko se »trg vse bolj usmerja v izdelavo večjih gum in platišč.« Druga tovarna v mehiškem Leonu bo delovala še naprej, saj gre za enega najbolj modernih pogonov v produkcijski shemi francoskega izdelovalca gum. Ob tem ni bilo niti besede, ali je zapiranje vsaj delno tudi posledica Trumpove gospodarske politike, ki trese svet.

V Fiatu oziroma Torinu pa se nadaljuje ‘operacija’, s katero želi Stellantis v italijanskih tovarnah letos zmanjšati število zaposlenih. Po načrtu, ki je bil predstavljen v začetku leta, naj bi se število zaposlenih zmanjšali za skoraj 1.700. Ne gre za klasično odpuščanje, pač pa ponujajo tistim delavcem, ki so ‘blizu’ upokojitve, sporazumen odhod ob primerni odškodnini. V sloviti tovarni Mirafiori v Torinu naj bi bilo v tem procesu okoli 610 zaposlenih, ki se morajo o ponudbi tovarne izjasniti do konca julija. V omenjeni tovarni se sicer pripravljajo na začetek izdelave dveh novih verzij Fiata 500 v hibridni izvedbi, kar naj bi se zgodilo proti koncu novembra. Fiat, ki je sestavni del koncerna Stellantis, je število zaposlenih v Italiji od leta 2021, ko je postal sestavni del omenjene korporacije, zmanjšal z nekdanjih 55 na sedanjih 40 tisoč. S tem se seveda ne uresničujejo želje italijanske predsednice vlade Girogie Meloni, ki želi, da bi Italija v avtomobilskem oziroma produkcijskem pogledu postala bistveno pomembnejša kot je sedaj.

***

Zdi se, da se Elon Musk že kesa nekaterih svojih izjav …

Elon Musk in ‘gnusna gnusoba’

Francosko-italijansko-ameriški in vsaj malo tudi nemški Stellantis ima mesec dni novega izvršnega direktorja. Prejšnji je že pozabljen, čeprav je koncernu omogočil skoraj izjemen poslovni in s tem finančni začetek. Težko je točno ugotoviti, ali je k temu, da je Carlos Tavares zgolj (pozabljena) zgodovina, kaj pripomoglo njegovo precej neobičajno komuniciranje s predsednico italijanske vlade Girogio Meloni. Toda na splošno velja, da se spor s prevladujočo politiko zvečinoma ne konča dobro.

Zakaj ta uvod? Svet spremlja vse, kar se dogaja na relaciji Elon Musk-Donald Trump. Zdelo se je precej jasno, da ‘ljubezen’ ne bo trajala prav dolgo. Toda to, kar so prinesli zadnji tedni v medsebojni komunikaciji med Trumpom in Muskom, je verjetno preseglo vse napovedi. Zlasti Musk ni varčeval z obsodbami na račun ameriškega predsednika, ki je v svojem slogu dejal, da ‘se je Musku zmešalo’. Slednji je predsednikov proračunski zakon, ki še ni dobil ustrezne zakonske potrditve, opisal kot ‘gnusno gnusobo’. Dejstvo je, da utegne zaradi Trumpove namere o ukinitvi ameriških subvencij za električne avtomobile Tesla izgubiti veliko denarja. Toda še bolj utegne Muska boleti morebitna prekinitev sodelovanja na številnih drugih področjih, recimo pri raziskovanju oziroma osvajanju vesolja, kjer je veliko stavil na vse tisto, kar prinaša njegovo podjetje Space X.

Kakorkoli že, na dlani je, da ima ameriški predsednik moč, ki absolutno presega vse tisto, kar ima v rokah Elon Musk. Očitno pa slednjemu že postaja jasno, da se je zaletel in tudi zato ugotavlja, da je ‘šel predaleč’. Tesli se zadnje mesece ali pol leta tako ali tako ne piše nič dobrega, kar je še en nauk, ki si ga bo (verjetno) zapomnil ta hip še najbogatejši človek na obli. Izrazita politična orientacija ni dobra za posel, kajti, kot je dobro znano, denar je plaha ptica. Vsaj takšna je tudi občutljivost kupcev, ki očitno niso pripravljeni brezpogojno kupovati Tesle ob dejstvu, da se njen lastnik skoraj poistovetil z nekaterimi skrajnimi političnimi idejami. Prepir najbogatejšega Zemljana z najmočnejšim Zemljanom pa se vsaj za prvega utegne končati bistveno slabše kot si predstavlja – kljub temu, da je drugemu v predsedniški kampanji pomagal s kakšnimi 300 milijoni dolarjev …

***

Akio Toyoda bo ostal na mestu predsednika Toyote.

Toyoda ostaja predsednik Toyote

Akio Toyoda, dolgoletni izvršni direktor japonske Toyote, vnuk ustanovitelja tovarne in tvorec poslovnega uspeha te japonske avtomobilske skupine, bo očitno znova izvoljen za predsednika korporacije. Kot kaže sedaj, ne bo tistih, ki bi nasprotovali njegovi ponovni izvolitvi na mesto predsednika. V preteklosti ni bilo tako.

Akio Toyoda, sicer tudi velik ljubitelj avtomobilističnih dirk, se je pred tremi leti z mesta izvršnega direktorja preselil na prestižno, toda operativno manj pomembno mesto predsednika japonske avtomobilske korporacije. Še pred tem je bil deležen dokaj ostrega nasprotovanja nekaterih pomembnih delničarjev, recimo norveških pokojninskih skladov. Po njihovem prepričanju se je Toyota preveč zadržano (ali sploh ne) odzvala na električno avtomobilsko revolucijo, proces, ki je zajel tako rekoč vse avtomobilske hiše. Akio Toyoda je tedaj odgovarjal z logičnimi pomisleki: tako obsežen prehod na proizvodnjo baterijskih električnih avtomobilov je preuranjen, prevelik in tudi predrag oziroma težko uresničljiv. Temu primerna je bila tudi modelska oziroma produkcijska strategija te največje avtomobilske tovarne ne obli. To je bilo precej ali povsem razumljivo, saj je japonska avtomobilska hiša tako rekoč pionir uvajanja hibridnega pogona; s tem je imela oziroma ima veliko izkušenj in bistveno – veliko poslovnega uspeha. Toyoda je ob tem ugotavljal, da tudi razvoj polnilne mreže ne bo tako hiter, da bi zmogel zadostiti potrebam vse večjega števila baterijskih električnih avtomobilov; imel je pomisleke glede cen in pa marsičesa. Prav zaradi te zadržanosti je bil deležen številnih kritik. In?

Izkazalo se je, da je imel prav, saj se Toyota ni na vrat na nos pridružila številnim avtomobilskim (predvsem evropskim) tovarnam, ki so tekmovale za napovedmi, katera bo prej povsem odpravila izdelavo avtomobilov na klasičen pogon in se preusmerila zgolj v izdelavo električnih avtomobilov. In ker je tako, je Toyotina ponudba zgolj električnih avtomobilov še vedno skopa.

Janez Kovačič