Avtomobilski teden 15, 2026

Letošnja prodaja BEV je bila v Sloveniji v primerjavi z lansko višja za skoraj 92 odstotkov.

Marčevski avtomobilski skok v Sloveniji

Ključno vprašanje je, kako bo (je?) vojna tam doli vplivala na posel z avtomobili? In morda še nekaj bolj pomembno – ali bo to pospešilo prodajo baterijskih električnih vozil (BEV)? Če bi sodili po tistem, kar se je marca dogajalo na slovenskem trgu, potem je odgovor zelo jasen – v obeh primerih so bile prodajne krivulje usmerjeno strmo navzgor in to še posebej pri BEV.

Kot kaže statistika podjetja Ardi Int., ki jo pripravlja za sekcijo uvoznikov avtomobilov pri TZS, je prodaja osebnih avtomobilov v tretjem letošnjem mesecu, torej v času, ko je bila vojna na Bližnjem vzhodu že v polnem zamahu, poskočila za visokih 23,6 odstotka (6.535 vozil). Seveda omenjeni zbir podatkov ne kaže, koliko so vse skupaj popačile znova precej razširjene enodnevne registracije novih avtomobilov, toda številka oziroma skok je vendarle kar impresiven. Zakaj? Konec koncev je nakup avtomobila, ki velja za trajnejšo potrošno dobrino, nekaj, kar ne narediš kar čez noč oziroma gre za bolj ali manj tehten premislek. In v časih, ki so izjemno negotovi – vse bolj se govori o največji oziroma najhujši krizi po tisti, ki se je zgodilo sredi sedemdesetih prejšnjega stoletja (pri nas morda še znani po sistemu uporabe avtomobilov po načelu par-ne par) –, nakup avtomobila lahko počaka. Kakorkoli že, marec je bil za slovenske trgovce z avtomobili več kot uspešen. Toda še bolj uspešna je bila prodaja BEV. V tem primeru je mogoče vsaj slutiti vpliv vsega tistega, kar se dogaja z nafto, ki ne more kar tako mimo sedaj splošno znane Hormuške ožine.

Letos je bila prodaja BEV v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za skoraj 92 odstotkov (točno 91,8 odstotka). Prodanih je bilo 2.297 avtomobilov, samo marca 1.162, marca lani pa 480! Žal omenjena statistika – kolikokrat smo to že zapisali – ne kaže nekaj zelo pomembnega: koliko je bilo fizičnih in koliko poslovnih kupcev. Po vsej verjetnosti je bilo drugih precej več, saj so ti oproščeni DDV, povrh lahko ‘poberejo’ državno subvencijo in še na kakšen tovarniški popust lahko računajo, če je nakup nekaj večji.

Seveda je zanimiva lestvica najbolje prodajanih BEV. Marec je bil izjemno uspešen za Teslo 3, saj je bilo prodanih 352 vozil, medtem ko je bil na drugem mestu Volkswagen ID.7, ki je za ta avto našel 57 kupcev, tretje in četrto mesto pa sta si delila Tesla Y in Škoda Elroq (po 49 avtomobilov). Po treh mesecih se je na prvo mesto prebila Tesla 3 (skupaj 364, pri čemer sta bila prva dva meseca tako rekoč katastrofalna), potem že sledi kitajski Leapmotor s T03 (149), nato znova Tesla z modelom Y (128 vozil), četrti je Volkswagen z ID.7 ( 119) in peta Škoda z Elroqom (108). No, kmalu bo jasno, ali je bilo tole z BEV le marčevski utrinek na oblačnem avtomobilskem nebu ali pa so pred njimi obetavni časi tudi pri nas.

***

Mate Rimac znova dokazuje svoj tehnični in poslovni potencial.

Rimac tudi z BMW

O Mateju Rimcu, ki so ga na Hrvaškem imenovali hrvaški Elon Musk (in to predvsem v času, ko je bil Musk deležen hvale predvsem zaradi svojega tehničnega angažmaja), v zadnjem času ni bilo veliko slišati. Pred meseci so na oni strani precej obširno pisali o finančnih zadregah Rimčevega industrijskega konglomerata (ali vsaj o nekaterih njegovih delih), pri čemer niso spregledali dejstva o dokaj tesni povezanosti z aktualno politiko. Še manj je bilo prezrto, da je hrvaška država ob sodelovanju Evropske unije (EU) bogato podprla Rimčeve načrte, pa tudi to, da se marsikaj ni uresničilo – recimo ambiciozne napovedi o robotaksijih za Zagreb. Ampak sedaj je mladi inženir znova nekaj bolj v ospredju.

Kot poročajo, bo omenjeno podjetje za še nerojeni BMW i7, torej električno limuzino, ki se zvečine uvršča ob bok Mercedesu S in Audiju A8, izdeloval baterijski sklop. Omenjeni avtomobil bo doživel predstavitev na jesenskem avtomobilskem salonu v Pekingu. Sodelovanje med BMW in Rimčevim podjetjem se je začelo leta 2023, v tem času so razvili baterijski sklop in zagotovili tudi njegovo serijsko izdelavo v bližini Zagreba. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da je bil v ta projekt vključen še en Hrvat, in sicer Domagoj Djukec, ki je bil pred časom vodja oblikovanja pri münchenski avtomobilski hiši, sedaj pa je že nekaj časa pri Rolls Roycu – ki pa je tako ali tako v lasti BMW. Recimo, da se ob tem spominjamo časov, ko so na Hrvaškem objokovali dejstvo, da jih ni na evropskem avtomobilskem zemljevidu …

Janez Kovačič