Avtomobilski teden 14, 2026

Statistika kaže, da so avtoceste v EU vendarle bistveno varnejše od drugih cest.

EU: bolje kot predlani, Slovenija pa slabše

Evropska unija (EU) je objavila t.i. prehodne podatke o stanju prometne varnosti v minulem letu v državah članicah. Na evropskih cestah je lani umrlo 19.400 ljudi, to pa je bilo za dobre tri odstotke manj kot leto prej. V povprečju je v prometu umrlo 43 ljudi na milijon prebivalcev in s tem 580 manj kot leta 2024. Slovenija je bila v tem pogledu tik pod evropskim povprečjem.

Kot je zapisano v sporočilu, ki prihaja iz Bruslja, je to vendarle opazen napredek, saj se je lani povečalo število vozil na evropskih cestah, s tem pa tudi število prevoženih kilometrov. Toda nekaj pelina ostaja – večina članic še ni »na dobri poti, da do leta 2030 prepolovijo število smrtnih žrtve in hudo ranjenih.« K tej osnovni ugotovitvi Evropska komisija (EK) dodaja predlog o strožjih pravilih za čezmejno kaznovanje prometnih prekrškov, o posodabljanju zahtev za vozniška dovoljenja in izboljšanju zakonodaje pri izvajanju tehničnih pregledov. Kje je v tem statističnem pregledu Slovenija?

V povprečju je lani na slovenskih cestah umrlo 44 ljudi na milijon prebivalcev, kar pomeni, da smo malenkost nad evropskim povprečjem. Verjetno še ni pozabljeno, da je lani smrt zelo kosila predvsem med motociklisti, saj jih je umrlo dvakrat več kot leta 2024. Največ nesreč so pri nas povzročili vozniki med 25. in 34. letom starosti, najpogostejši vzrok pa je bila neprilagojena hitrost. Lani smo bili v tem pogledu na 16. mestu med članicami EU, leto prej pa na osmem mestu. Vse to kaže, da se lahko stanje izjemno hitro spremeni. Kje je bilo v tem smislu dobro ali boljše in kje najslabše?

Kot na številnih drugih področjih so se najbolj izkazale nekatere skandinavske države. Na Švedskem je tako na milijon prebivalcev umrlo 20 ljudi, na sosednjem Danskem pa 23. Najbolj je smrt med udeleženci v prometu kosila v nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki še vedno veljajo za ‘nove članice’, in sicer v Bolgariji ter v Romuniji (71 oziroma 68 umrlih na milijon prebivalcev). Še tole: statistika kaže, da so lokalne ceste še vedno najnevarnejše, saj se je na teh lani v povprečju zgodilo 53 smrtnih nesreč, medtem ko jih je bilo v urbanih območjih 38 odstotkov in na avtocestah le osem odstotkov. Kar 77 odstotkov umrlih je bilo moških, nesorazmerno visok pa je bil delež mladih (od 18 do 24 let) in starejših od 65 let, pri čemer to še posebej velja za pešce in kolesarje.

***

Škoda se umika s kitajskega trga.

Cunami vse slabših novic

Če se je še pred tednom ali dvema zdelo, da vse tisto, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, ne bo močno vplivalo tudi na avtomobilsko industrijo oziroma posel z avtomobili, je sedaj jasno, da je bila ocena napačna. Slabe novice, ki posredno ali neposredno vplivajo na avtomobilski dogajanje, prihajajo v valovih. Hkrati se odkrivajo nekatere podrobnosti, ki jih doslej nismo poznali ali nas morda niti niso zanimale.

Kot poroča Reuters, je ladja s približno 500 rabljenimi prestižnimi vozili – zvečine gre la Ferrarije in Lamborghinije – obstala v pristanišču v Šri Lanki. Namenjena je bila v Dubaj, toda ker tam divja vojna in je Hormuška ožina bolj ali manj hermetično zaprta, je po tednu dni čakanja našla najbližji pristan. Države ob Perizjskem zalivu, predvsem Združeni arabski emirati (ZAE), Bahrajn in Katar, pa deloma tudi Oman, niso zanimiv trg le za nove prestižne in luksuzne avtomobile, saj si kupci tam omislijo veliko tistega, kar večini na tej obli nikoli ne bo dosegljivo, pač pa so izhodišče za druge trge, tudi tiste v Afriki. Kot pravijo, sta lani Japonska in Južna Koreja izvozili za okoli 18 milijard evrov rabljenih vozil, pri čemer so zgolj preko ZAE opravili nekako 15 odstotkov vsega posla z rabljenimi japonskimi avtomobili. Seveda ti niso ostali v emiratih, pač pa so našli kupce na širšem območju Bližnjega vzhoda, Afrike ipd. Toda sedaj posel tako z izjemno dragimi kot rabljenimi avtomobili v teh državah ne stagnira, pač pa je v celoti zamrl. Ampak problematično je tudi drugje.

Škoda, sestavni del skupine Volkswagen, je sporočila, da se bo sredi leta umaknila s kitajskega trga. Lani je tam prodala zgolj 15 tisoč avtomobilov, medtem ko je pred leti imela vsako leto tudi do 300 tisoč kupcev. Kaj se je zgodilo? Kitajski trg je izjemno konkurenčen, boj neizprosen in očitno Škoda ni več v kondiciji, ki bi dovoljevala nadaljevanje prodaje. Tako ali drugače, cunami slabih novic noče uplahniti.

***

Twingo začenja pot po evropskih trgih.

Bodo v Revozu stavkali?

Novomeški električni Twingo začenja pot po evropskih trgih, ob tem pa je že nekaj časa znano, da bodo v dolenjski prestolnici izdelovali še dva avtomobila na enaki osnovi – Dacio, ki naj bi se imenovala Spring (tako kot majhna, električno gnana Dacia, ki nastaja na Kitajskem) in mali Nissan. Obeti so torej ugodni, manj napovedi, da sindikati v Revozu razmišljajo o stavki.

Ker je torej prodaja novega Twinga povsem na začetku, ni mogoče niti ugibati, kako se bo električni malček prijel na evropskih trgih. Avto se pojavlja v razredu, ki je zadnje desetletje volumensko oziroma tržno zelo skromen – v tem razredu naj bi bilo lani v Evropi prodanih vsega dva odstotka avtomobilov. Razlog za tako skromno prodajo je tudi zelo skromna ponudba oziroma konkurenca, hkrati pa je že dolgo jasno, da majhen avtomobil prinaša malo dobička. Tako je bilo doslej. Po novem pa se ponudba v tem najnižjem razredu skoraj izjemno hitro povečuje, pri čemer gre v večini primerov za električni pogon. Skratka, v tej negotovosti se rojeva novica o morebitni stavki v dolenjski tovarni, ki edina izdeluje Twinga v Renaultovi produkcijski shemi. Razlogi za stavko ne morejo biti skrivnost – prenizke plače, pa gotovo še kaj. Če se bo zgodila, bo projekt Twingo na preskušnji.

Janez Kovačič