Avtomobilski teden 41, 2022

Nissanova tovarna v ST. Petersburgu gre v ruske roke.

Nissan dokončno iz Rusije

Po tistem, ko je francoski Renault maja ruskemu prometnemu raziskovalnemu inštitutu za en rubelj prodal večinski delež v ruski tovarni AvtoVAZ in tudi manjšo tovarno v bližini Moskve (tam so ob Renaultih nastajale še Dacie), se je tako odločil tudi Nissan, sicer sestavni del zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. In vse kaže, da se bo od Rusije poslovil tudi slednji.

Nissan bo svojo manjšo tovarno v St. Petersburgu, tam je nastajal X-trail, in oddelek raziskav za en evro prenesel na podjetje NAMI, ki je v državni lasti. Rusko ministrstvo za energijo in trgovino je ob tem potrdilo, da si je japonska tovarna izborila pravico, da po šestih letih vse skupaj odkupi nazaj – nekaj podobnega velja tudi za Renault in vse tisto, kar je ‘pustil’ v Rusiji. Iz Mitsubishija so ob tem sporočili, da razmišljajo o podobnem koraku, vendar ta japonska avtomobilska hiša v Rusiji nima obsežnejše produkcije. Nissan bo zaradi tega ob nekako 677 milijonov evrov, kar v sedanjih okoliščinah ni malenkost. Japonska tovarna je izdelavo avtomobilov v St. Petersburgu ustavila dober mesec po napadu Rusije na Ukrajino, vse doslej pa je očitno upala, da se bodo okoliščine uredile oziroma spremenile. Videti je, da se to še dolgo ne bo zgodilo.

***

Luca de Meo naj bi v začetku novembra predstavil nekoliko prenovljeno strategijo Renaulution.

Urejanje razmer in odnosov na relaciji Renault-Nissan?

Zgoraj omenjena zveza Renault-Nissan-Mistubishi je že nekaj let v položaju, ko ni jasno, ali si partnerji želijo, da bi se obdržala ali razpadla. Vse skupaj je (tudi) posledica vsega tistega, kar je zakuhal nekdanji šef zveze, ta hip (in že nekaj let) begunec Carlos Ghosn. Po njegovi aretaciji in vsem tistem, kar se je dogajalo kasneje – ni še pozabljen njegov spektakularni pobeg iz hišnega pripora na Japonskem –, so se stvari na relaciji Renault-Nissan močno zapletle in tudi zaostrile. Sedaj se zdi, da se nekaj dogaja.

Bolj ali manj je znano, da je v tej zvezi bolj kot Renault nezadovoljen Nissan, medtem ko je očitno, da je Mitsubishi, ki se je zvezi pridružil leta 2017, bolj ali manj opazovalec ali skoraj statist. Nezadovoljstvo izhaja tudi ali predvsem iz navzkrižnega lastništva, ki je močno v korist Francozov. Renault ima v svojih rokah 43 odstotkov Nissana, medtem ko je njegov delež v francoski tovarni vsega 15-odstoten. Tolikšen je tudi delež francoske države, ki ima zaradi tega veliko moči in vpliva na ravnanje Renaulta. Ta se pripravlja na notranjo delitev, tako da naj bi en del predstavljala proizvodnja (in še marsikaj drugega) električnih avtomobilov, drugega pa izdelava vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Po teh načrtih naj bi imela ta električna enota sedež v Franciji in zaposlovala okoli 10 tisoč ljudi, druga pa izven Francije in naj bi prav tako ponujala oziroma omogočala delo 10 tisoč zaposlenim. Ti dve enoti, prva menda imenovana Ampere, druga Horse, naj bi začeli delovati že prihodnje leto, Nissan pa naj bi bil voljan sodelovati predvsem pri prvi. Še prej pa si, tako kaže, želi urediti lastniška razmerja.

Japonska avtomobilska hiša naj bi tako želela, da se Renaultov lastniški delež izenači z njenim deležem v francoski tovarni. Tako bi imela oba partnerja v svojih rokah po 15 odstotkov, to pa bi verjetno zadostovalo, da se Nissan v odnosu do Renaulta ne bi počutil zapostavljenega – in to kljub temu, da je njegova produkcija precej večja od Renaultove. Luca de Meo, prvi človek Renaulta, je na nedavni dirki Formule 1 v japonski Suzuki o tem govoril z Makotom Uchido, ki je na čelu Nissana. Vse kaže, da bo de Meo v začetku novembra predstavil ‘posodobitev’ svoje poslovne strategije Renaulution in povsem verjetno je, da bo tedaj znano, kaj se dogaja na tej relaciji. Je pa jasno, da bo na odločitev Renaulta vsekakor vplivala tudi francoska vlada oziroma njen gospodarski/finančni minister Bruno Le Maire. Ta se je tako v času aretacije Carlosa Ghosna in kasneje, ko je zveza zašla v globoko krizo, močno angažiral in gotovo vplival tudi na poteze Renaulta. Torej je treba počakati vsaj do začetka novembra.

***

Porsche že nekaj tednov kotira na frankfurtski borzi.

Porschejev posel z IPO je bil ob pravem času in povrh še uspešen

Nemški Porsche že dva tedna kotira na frankfurtski borzi. Upoštevaje vrednost njegove delnice, okoli 91 evrov, je tovarna, ki je lani naredila (in tudi prodala) nekaj več kot 300 tisoč avtomobilov, najvrednejše evropsko avtomobilsko podjetje – več kot matični Volkswagen, precej več kot Mercedes-Benz, tudi BMW bistveno zaostaja ipd. Če se zdi morda nekoliko nenavadno, da je tovarna, ki naredi bistveno manj avtomobilov kot našteta konkurenca, vrednejše, potem je prav vedeti, da Porscheji niso za veliko žepov in da Porsche pri vsakem avtomobilu zasluži veliko več kot konkurenca – če izvzamemo Ferrari, pa verjetno še Rolls-Royce. Nesporno pa je tudi, da je VW kot Porschejev lastnik (ta pa je tudi pomemben lastnik VW) z njegovo borzno kotacijo oziroma prodajo delnic tudi dobro zaslužil. In časi to takšni, da denar prav pride.

Po sedanjih ocenah je VW z javno prodajo (ponudbo) delnic, čemu se reče IPO, zaslužil okoli 9,1 milijarde evrov, kar je velik denar. Izdanih je bilo 911 milijonov delnic – številka je nedvomno zelo značilna in simbolična –, pri čemer so te razdelili na prednostne in redne ali običajne. VW bi lahko zaslužil sicer okoli 9,4 milijarde evrov, vendar se to ni zgodilo zaradi nekaterih posebnosti IPO. Omenjeni posel je bil drugi največji v novejši zgodovini frankfurtske borze. Nekako v senci tega dogajanja pa je bilo ravnanje družine Porsche-Piëch, ki preko Porsche Holdinga obvladuje Porsche in seveda tudi Volkswagen. Z nakupom delnic so si še utrdili položaj, čeprav je že dolgo znano, da oba pola te družine sodelujeta s stisnjenimi zobmi. To posebno družinsko razumevanje izhaja iz časov, ko je bil na čelu koncerna Volkswagen slavni in že nekaj let pokojni dr. Ferdinand Piëch, oziroma časov, ko je skušal Porsche prevzeti Volkswagen. V vsakem primeru pa je bil IPO izpeljan dobro in tudi ob pravem času, pa čeprav je bilo pred tem veliko ali precej dvomov, ali se bo vse skupaj posrečilo. In se je.

Janez Kovačič