Avtomobilski teden 35, 2023

Toyota ta hip še ni pojasnila, zakaj je nekaj dni stala proizvodnja v njenih 14 tovarnah na Japonskem.

Toyota na Japonskem stala skoraj tri dni

Ne zgodi se pogosto, da bi se proizvodnja v določeni avtomobilski tovarni v celoti ustavila. Zgodi se, a razlogi so običajno razumljivi, morda tudi pričakovani. Se je pa tokrat zgodilo, da je japonska Toyota pred dnevni za nekaj dni ustavila izdelavo v vseh svojih 14 tovarnah na Japonskem. Razlog še ni znan, mogoče je le ugibati.

Toyota, že tretje leto zapored največja avtomobilska tovarna na obli, pri čemer se za lovoriko ves ta čas bori z nemškim Volkswagnom, je sporočila, da ustavitev proizvodnje, ki je trajala nekako dva dneva in pol, ni posledica hekerskega napada. V teh tovarnah japonska hiša letno izdela okoli tretjino vseh avtomobilov oziroma 13.500 vozil vsak dan. Na tokijski borzi se je vrednost Toyotine delnice zaradi tega znižala za 0,2 odstotka, kar seveda ni veliko, po drugi strani pa takšni, ta hip še nepojasnjeni dogodki, ki niso posledica doslej znanih težav – pomanjkanje sestavnih delov oziroma prekinitve dobavni verig –, niso spodbudni.

Toyota je sicer pionir uvajanja sistema Just In Time (JIT), ki je občutno pripomogel k njeni dobičkonosnosti in k temu, da je vodilna po obsegu izdelave. Toda po drugi strani je JIT tudi izjemno občutljiv na tudi najmanjše motnje, kajti te povzročijo težave in zastoje celotne produkcijske verige. Če pa bi se vendarle zgodilo, da bi zastoj nastal zaradi hekerskega napada, bi bil to dokaz razmeroma velike ranljivosti tovarne. Morda dočakamo ustrezno in verodostojno pojasnilo. Zadnje, ki prihaja iz tovarne, pravi, da je do zastoja prišlo pri posodabljanju sistema za naročanje sestavnih delov. Ok, počakajmo.

***

Električni baterijski avtomobili gredo v EU dobro v promet – vsaj odstotkovno.

EU: krize ni, dokler so plusi

Čeprav se zdi, da posel z osebnimi avtomobili v Evropski uniji (EU) ni nekaj, kar bi posebej navduševalo, številke kažejo zanimivo in razveseljivo stanje – julija je prodaja zrasla za 15,2 odstotka. To pomeni, da je trg zrasel že dvanajsti zaporedni mesec. Kriza?

V sedmih letošnjih mesecih je bilo v EU prodanih 6,3 milijona osebnih avtomobilov. To je zelo spoštljivih 17,6 odstotka več kot v lanskem primerljivem obdobju. Toda skupna prodaja je še vedno kar 22 odstotkov skromnejša kot v rekordnem letu 2019. Pomeni, da bo to leto nekakšen marker, ki bo verjetno še nekaj časa določal, ali je posel dober, povprečen ali skromen. Po drugi strani so bili v tem času, torej v sedmih mesecih, v pozitivnem vsi veliki evropski trgi, tisti, ki bistveno vplivajo na rezultate. Tako je prodaja v Španiji zrasla za 21,9 odstotka, v Italiji se je povečala za 20,9 odstotka, v Franciji za 15,3 odstotka, v Nemčiji pa je bilo kupcev za 13,6 odstotka več.

Številke za julij, ki načeloma ni mesec, ki bi bil posebej naklonjen poslu z avtomobilsko pločevino, so prav tako zanimive. Tržni delež električnih baterijskih avtomobilov (EBA) je bil 13,6-odstoten. To pomeni, da je bilo prodanih nekaj več kot 115 tisoč avtomobilov, pri čemer je bilo to za res visokih 60,6 odstotka več kot lanskega julija. Odstotkovno povečanje julijske prodaje je bilo na marsikaterem evropskem trgu enormno: v Belgiji je bilo kupcev kar za 235,9 odstotka več, v Nemčiji, ki je seveda bistvena, za 68,9 odstotka, medtem ko je v Franciji prodaja teh vozil zrasla za 32,4 odstotka. Sicer pa je po podatkih Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, v letošnjih sedmih mesecih prodaja EBA zrasla za 54,7 odstotka na skupaj 819 tisoč. Kakšni so bili julijski tržni deleži avtomobilov, ki jih poganjata bodisi bencin bodisi dizel?

Tržni delež prvih je bil 35,8-odstoten oziroma je bilo prodanih nekaj več kot 304 tisoč avtomobilov. To pomeni, da se je od lanskega julija tržni delež znižal, saj bil lani še 39,3-odstoten. Padci pri poslu z dizelskimi avtomobili so prav tako veliki. Njihov julijski tržni delež je bil 14,1-odstoten, julija lani še 17,9-odstoten. Podatki pa kažejo, da gredo ti avtomobili zelo dobro v promet v nekaterih srednjeevropskih državah. Tako se je prodaja na Slovaškem povečala za več kot 36 odstotkov, v Romuniji je bila večja za skoraj 20 odstotkov, temu svoje dodajajo še kupci v Nemčiji, kjer jih je bilo za 2,7 odstotka več. Kriza torej? Ko so plusi, četudi skromni, je trditev neustrezna.

***

Tesla je pogosto v ospredju, pa čeprav ji to vedno ne godi.

Tesla (znova) pod povečevalom

Videti je, da je s Teslo skoraj tako kot z nam dobro znanim Carlosom Ghosnom, nekdanjim prvim možem zveze Renault-Nissan-Mitsubishi: kljub vsemu je še vedno kar pogosto na prvih straneh oziroma v središču pozornosti. Razlika seveda je in to ne majhna: Ghosn je zgodovina, Tesla pač ne. Toda ameriška avtomobilska hiša ima pogosto ali vedno znova opravka z dvomi in predvsem z ameriškimi oblastmi, kar ne more biti mačji kašelj.

Dosegi električnih baterijskih avtomobilov (EBA) so seveda bistvo električne avtomobilske ofenzive. Ve se, da so občutne razlike med tistim, kar obljubljajo tovarne, in onim, kar se dogaja na cesti. V tem klobčiču se vedno znova vrti tudi Tesla. Ameriški zvezni tožilci sedaj proučujejo pritožbe oziroma zahteve kupcev/lastnikov Tesel, ki menijo, da tovarna pretirava »s potencialnim dosegom svojih vozil.« Kot poroča Wall Street Journal, naj bi se to zgodilo po tistem, ko je agencija Reuters poleti objavila, da Tesle prepogosto ne dosegajo kilometrskih dosegov oziroma tovarna močno pretirava v svojih oglasih. Kot vse kaže, naj bi Tesla algoritme za dosege ‘napisala’ pred skoraj desetletjem oziroma v času, ko je bila v bistveno drugačnem položaju kot je sedaj, ko je še vedno največji izdelovalec in prodajalec EBA. Sedaj naj bi tovarna ustanovila ‘ekipo za preusmeritev’, ta pa naj bi obiskala tiste servisne centre v ZDA, kjer so dobili največ pritožb kupcev. Tako gre to na oni strani Atlantika. Tudi Burger King se je znašel pod drobnogledom (sodnih) oblasti, ker so menda njihovi burgerji na oglasih bistveno večji kot v resnici. In povsem verjetno je, da Ghosn tam čez ne bi ‘delal’ tako kot je v Evropi in na Japonskem …

Janez Kovačič