Avtomobilski teden 32, 2023

Ameriška Tesla in njen model Y gre pri nas skoraj za med.

Slovenija: minimalni prodajni plusi

Slovenska avtomobilska scena se utegne v bližnji prihodnosti precej spremeniti. Razlogi so skoraj na dlani – katastrofalne poplave so uničile veliko osebnih avtomobilov in drugih vozil, zato je mogoče pričakovati povečano povpraševanje. Po drugi strani pa so na obzorju nekatere velike spremembe v evropski avtomobilski industriji in trgu, kar bo nedvomno prav tako vplivalo na avtomobilsko dogajanje pri nas. In v tem smislu je treba presojati tudi dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu v juliju in v zadnjih sedmih mesecih.

Kot kažejo podatki družbe Ardi, ki pripravlja poročilo o prodaji osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil za Sekcijo uvoznikov avtomobilov pri Trgovinski zbornici Slovenije (TIS), je bil letošnji julij tako rekoč povsem enak lanskemu. Prodanih je bilo 3.776 avtomobilov ali 0,5 odstotka manj kot lanskega julija. Na letni ravni, torej v sedmih letošnjih mesecih, so zabeležili plus, ki pa ni bil izjemen – prodaja je poskočila za 4,8 odstotka na skupaj 31.086 avtomobilov. Poletni meseci poslu z avtomobilsko pločevino sicer niso naklonjeni, po drugi strani pa je mogoče domnevati, da tudi v prihodnje ne bo bistveno bolje. Vprašanje je, ali se bo po vsem tistem, kar se je v zadnjih dneh zgodilo pri nas, povpraševanje po avtomobilih res povečalo – ker so druge stvari pomembnejše. Po drugi strani pa je znano, da je osebni avto pomemben dejavnik komunikacije in načina življenja. Tako ali drugače, marsikakšen odgovor bo znan tja do začetka jeseni.

Sicer pa statistika kaže, da se v sedmih mesecih na slovenskem trgu ni zgodilo nič posebej presenetljivega. Razmerja med tovarnami so ostala bolj ali manj enaka: v ospredju je nemški Volkswagen (VW), sledi češka Škoda, tretji je francoski Renault. Med tovarnami, ki so v minulem obdobju beležile opazen prodajni minus, so Hyundai (34,1 odstotka manj kot lani), pa Opel z več kot 31-odstotnim padcem, za dobrih 13 odstotkov je padel tudi Ford ipd. Na drugi strani je v ospredju Tesla, ki je obseg prodaje povečala za 320 odstotkov, kitajski MG je bil boljši za več kot 3.000 odstotkov (a je prav povedati, da je bil lani zgolj statist, sedaj očitno vse bolj ugaja slovenskim kupcem), Mercedes-Benz je posel povečal za več kot 27 odstotkov, Audi za dobrih 25 odstotkov, medtem ko je BMW zrasel za 40 odstotkov. Če si privoščimo komentar zgolj teh številk, je očitno, da gre dobro (tudi ali predvsem) premijskim avtomobilskim imenom. Kaj pa ‘električarji’?

V sedmih mesecih se je za električne baterijske avtomobile odločilo 2.440 slovenskih kupcev, lani pa 1.195. Povečanje, vsaj v odstotkih, je skoraj enormno; to pomeni, da je tržni delež nekako osemodstoten, medtem ko lani skoraj ni presegel tri odstotke. Kot že nekajkrat zapisano – žal omenjena statistika ne poroča, kolikšen je delež zasebnih (fizičnih) kupcev, saj bi bil to realni pokazatelj stanja na tem specifične delu avtomobilskega trga. Je pa absolutni prvak Tesla Y, saj se je za to vozilo odločilo 614 slovenskih kupcev (lani 133). Občutno zaostajata Volkswagen ID. 4 (176) in Škoda Enyaq (156), a je slednjemu najcenejši električni baterijski avto na slovenskem prizorišču, Dacia Spring, tik za petami (151).

***

Shawn Fain, šef UAW: pljunili so nam v obraz.

Zaostrovanje sindikalnega boja v ZDA?

Nemški IG Metall je nedvomno najmočnejši in tudi najštevilčnejši sindikat v največjem evropskem gospodarstvu. To seveda pomeni, da je pomemben partner delodajalcev, pri čemer se skoraj ne more zgoditi, da bi občutno ali povsem prezrli njegove zahteve ali predloge. To je pred časom spoznal tudi Elon Musk, saj v ‘njegovi9 tovarni v Nemčiji (Grünheide) ni mogel mimo zahtev tega sindikata, čeprav zgodba ta hip še ni končana. Na drugi strani Atlantika so delavci v avtomobilski industriji v precejšnji meri združeni v sindikatu UAW (United Auto Workers). Ta utegne te dni zanetiti vojno med člani UAW, ki so zaposleni v tovarnah Stellantisa, in vodstvom tega velikega avtomobilskega koncerna.

Predsednik UAW Shawn Fain je tako dejal, da so predlogi vodstva koncerna »smeti in tja tudi sodijo.« Vrh koncerna namreč predlaga zmanjšanje obsega zdravstvenih pravic zaposlenih, odpravo zgornje meje začasno zaposlenih, skrajšanje dopusta za novo zaposlene delavce ipd. V tem smislu je tudi njegova izjava, da »nam je uprava Stellantisa pljunila v obraz.«

Vodstvo koncerna je pred časom navedlo, da se je lani dohodek podjetja zgolj zaradi t.i. absentizma (torej nenapovedane odsotnosti z dela) zmanjšal za 217 milijonov dolarjev oziroma je bila proizvodnja manjša za skoraj 16 tisoč vozil. Po drugi strani naj bi se stroški zdravstvenega zavarovanja v prihodnjih štirih letih povečali za nekako 613 milijonov dolarjev. Fain ob tem meni, da si vodstvo Stellantisa ne prizadeva za ‘koncesijski dogovor’. Tako torej – sindikalni boj se je nekdaj začel prav na oni strani, morda se tam tudi poglablja in zaostruje.

Janez Kovačič