Avtomobilski teden 21, 2023

Med avtomobili, ki jih je lahko ukrasti, so tudi pri nas znani modeli tovarn Hyundai in Kia.

Ko se ne zmeniš za tisto, kar je na Tik Toku …

Slovenska statistika kaže, da kraje avtomobilov stagnirajo ali pa vsaj ostajajo na ravni, ki se zadnja leta bistveno ne spreminja. Velja tudi za večino evropskih držav, saj so skoraj minili že časi, ko je bil odhod z avtomobilom v katero izmed vzhodnoevropskih držav zelo tvegan prav zaradi možnosti, da se domov vrneš na drugačen način, kot si prišel. S tega zornega kota je zanimivo tisto, kar sedaj prihaja iz ZDA, pri čemer ta hip še ni jasno, ali morda vse to velja tudi za evropske države.

Po pisanju ameriške avtomobilistične revije Car and Driver so se leta 2021 začeli na priljubljenem in v ZDA ta hip že skoraj prepovedanem družbenem omrežju Tik Tok pojavljati video posnetki, ki prikazujejo, kako enostavno je mogoče ukrasti nekatera avtomobile tovarn Hyundai in Kia (prvi je lastnik drugega) in to brez ustreznih ključev. Kot pišejo, se je ta ‘moda’ zelo hitro razširila iz zvezne države Wisconsin tudi v druge kraje po ZDA. Statistika dokazuje, da je bilo v prvi polovici leta 2021 ukradenih 25-krat več posameznih modelov tovarn Hyundai in Kia, medtem se je skupno število kraj v tem času povečalo zgolj za 2,5-krat.

V ZDA so še posebej občutljivi na nepravilnosti ali morebitne malomarnosti, pri čemer se praviloma vse skupaj obrne v škodo proizvajalca. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Hyundai in Kia naj bi torej po zatrjevanju omenjene revije oškodovanim lastnikom južnokorejskih avtomobilov plačala vsaj 200 milijonov dolarjev. Nekako 145 milijonov dolarjev bo namenjeno lastnikom tistih avtomobilov, ki so jih ukradli ali poškodovali, pa zavarovalnice niso bile pripravljene kriti teh stroškov oziroma škode. Ta hip še ni jasno, kolikšna bo kazen zaradi morebitnega počasnega ukrepanja južnokorejskih avtomobilskih hiš. Upoštevaje prakso ameriških oblasti v takšnih in podobnih primerih – ni še pozabljen sloviti Diesel-Gate, ki je globoko segel v denarnico oziroma premoženje skupine Volkswagen, pa tudi množični vpoklic vozil Toyote, čeprav se je kasneje izkazalo, da je šlo v tem primeru zvečine za pretiravanje – utegne biti omenjenih 200 milijonov dolarjev premalo. Kot kaže sedaj, je bilo ‘prizadetih’ okoli devet milijonov vozil obeh tovarn. Še huje je menda to, da so se posnetki o enostavni kraji teh avtomobilov na omenjenem omrežju pojavljali že nekaj let, pa se nihče ni zmenil za vse skupaj … Car and Driver je objavil tudi seznam omenjenih problematičnih avtomobilov, pri čemer so v ospredju tudi nam znani modeli, in sicer Hyundai Accent, pa Elantra, Santa Fe, Tucson, Sonata in Kona, pa nato Kia Optima, Soul, Sorento, Sportage izdelani vse od leta 2011 pa do lani. Še bo zanimivo …

***

Menda novemu standardu ni naklonjen nemški minister za transport Volker Wissing.

Boj na fronti zoper standard Euro 7

Zdi se, da se fronta nasprotnikov uveljavite novega okoljskega standarda Euro 7, ki naj bi za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila začel veljati 1.julija 2025 – o tem smo nekaj že pisali –, povečuje in širi. Hkrati z vsem tem se krepijo njihovi argumenti. Svoje k temu konglomeratu nasprotovanj oziroma različnih mnenj sedaj dodaja tudi Acea, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov. Glede na to, da gre za interesno združenje, je njeno stališče bolj ali manj pričakovano.

Kot pravijo pri Acea, naj bi uveljavitev standarda Euro 7 t. i. neposredne stroške pri posameznem avtomobilu povišala kar za desetkrat v primerjavi s tistim, kar napoveduje evropska komisija (EV). Gre za stroške, ki bi nastali s homologacijo in novo opremo, pri čemer so pri Acea izračunali, da bi ti po sedanjih izračunih pri osebnem avtomobilu znašali 1.862 evrov in ne 184 evrov, kot je izračunala komisija v Bruslju. To je menda pokazala študija, ki jo je za Acea pripravila svetovalna družba Frontier Economics. Po tej študiji, ki so jo pripravili tudi za avtobuse in tovornjake, naj bi bili omenjeni stroški v povprečju za vozilo 11.707 evrov, medtem ko jih je komisija ocenila na 2.765 evrov. Euro 7 naj bi za ta vozila začel veljati približno dve leti kasneje kot za osebna vozila.

Na čelu držav članic EU, ki nasprotujejo uveljavitvi omenjenega normativa, je Italija, ki se ji je pridružila vrsta srednje in vzhodnoevropskih držav, po novem pa menda tudi Francija. Italijanski prometni minister Matteo Salvini je že pred časom dejal, da je standard nepotreben. Če se bo tej skupini pridružila še Nemčija, potem je na dlani, da se bo zgodilo nekaj takšnega, kot se je s t. i. ‘e’ gorivi pri osebnih avtomobilih. Ta hip nič ne kaže, da se bo to zgodilo, čeprav je nemški minister za transport Volker Wissing precej zadržan do omenjenega standarda, enako tudi precejšen del nemške avtomobilske industrije. Toda prav v Nemčiji so zelo močna tudi različna okoljska gibanja, ki pa se zavzemajo za bolj radikalne predpise prav pri avtomobilih oziroma prometu. Na stavnicah bi verjetno zaznali, da imajo več možnosti za dobitek tisti, ki bi stavili na avtomobilske tovarne. Sicer pa bo do poletja vse bolj ali manj znano.

***

Atto 3 je kompaktni križanec kitajske tovarne BYD, na voljo pa le v nekaterih zahodnoevropskih državah.

Kitajci pred vrati

Vse bolj postaja očitno, da se kitajska avtomobilska strategija uresničuje na način in po poteh, ki so jih predvidevali že pred časom. Tudi (ali ta hip predvsem) Evropa je nedvomno v fokusu kitajskih avtomobilskih tovarn. In ni presenetljivo, da jo (strategijo) uveljavljajo tam, kjer vedo (ali vsaj domnevajo), da imajo v rokah močne adute.

Že nekaj časa je znano, da je kitajski avtomobilski trg za številne evropske avtomobilske tovarne tako rekoč domače dvorišče. Toda to velja predvsem v primeru, ko gre za avtomobile na bencin ali dizel, medtem ko so kitajske avtomobilske tovarne pri električnih avtomobilih v vse večji prednosti. Razlog? Kitajski kupci zatrjujejo, da zmorejo domači izdelovalci avtomobilov bolje uganiti njihove potrebe in želje, pri čemer pogosto omenjajo tudi naprave za karaoke … Kakorkoli že, to strategijo sedaj kitajske avtomobilske tovarne vse bolj uveljavljajo tudi na evropskih trgih. Build Your Dream (BYD), največji kitajski izdelovalec električnih vozil, namreč išče lokacijo za svojo tovarno v Zahodni Evropi. Menda so se pogovarjali predvsem s francoskimi oblastmi, toda v igri naj bi bili tudi Španija in celo Nemčija, medtem ko Velika Britanija ne pride v poštev, ker so se odločili za Brexit … Kot pravijo, BYD ne zanima nakup tovarne, ki je morda naprodaj (kot denimo Fordova v nemškem Saarlouisu), pač pa naj bi zgradili novo. Če se bo vse uresničilo, naj bi bila lokacije kitajske tovarne znana še do konca leta, produkcija pa naj bi stekla leta 2025. In nobene besede ni o morebitnih lokacijah v kakšni izmed srednje ali vzhodnoevropskih držav.

Janez Kovačič