Avtomobilski teden 23, 2026

Dacii gre letos nekoliko slabše in to kljub ugodni prodaji Sandera.

EU: štirimesečni plus

Acea, evropsko združenje izdelovalcev avtomobilov, nedvomno vplivna panožna organizacija, ki zmore in zna vplivati tudi na avtomobilsko dogajanje oziroma politiko Evropske unije (EU), zadnje čase nekoliko zamuja z objavo podatkov o poslu z avtomobili v uniji. In tako se lahko zgodi, da s tovrstno statistiko za april postreže šele konec maja. A ker druge skoraj ni ali (skoraj) ni dosegljiva, jo je treba vzeti v obzir ne glede na časovni zaostanek.

V četrtem letošnjem mesecu je prodaja avtomobilov v EU poskočila za sprejemljivih 5,1 odstotka. To je tretja zaporedna rast, letos se je v tem pogledu z minusom končal zgolj januar. Na letni ravni je plus nekoliko skromnejši, in sicer 4,2-odstoten. Lahko bi rekli, da je vsako povečanje boljše od upada, vendar je precej nesporno, da je bilo mogoče ob vsem tem, kar se dogaja, pričakovati bistveno skromnejši letošnji rezultat. Zdi se nekako tako, kot da se napovedi o ‘gospodarski krizi vseh kriz’ še niso povsem ali dokončno uresničile in se države oziroma trgi zmorejo s precejšnjo spretnostjo prilagajati vsemu tistemu, kar prinaša vojna na Bližnjem vzhodu. Gre očitno tudi za manj sunkovito ali bolj premišljeno sprejemanje vse tistega, kar pogosto prihaja z one strani Atlantika ali povedano drugače – ni treba hipno reagirati na vse tisto, kar prileti iz ust predsednika ZDA. In od tam pride marsikaj …

Ob vsem tem je nesporno, da je precej v ospredju posel z baterijskimi električnimi vozili (BEV), tistimi, na katerih se je v zadnjih letih prelomil marsikateri načrt avtomobilskih tovarn. V letošnjih štirih mesecih je bilo v EU tako prodanih 746 tisoč BEV, kar je 33,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Kot že nekajkrat zapisano – jasno je, da ta trg v veliki meri poganjajo državne subvencije in to v precejšnji meri velja tudi za slovenskega. Letošnje slovensko povečanje (okoli 98-odstotno) je eno najvišjih med vsemi državami članicami EU. Zanimivo in nespregledano je, da letos izjemno rast beležijo tudi na sosednjem Hrvaškem, kajti tam je prodaja BEV zrasla za dobrih 320 odstotkov. In ko smo že pri tem – količinsko naši sosedje kljub povečanju prodaje občutno zaostajajo za nami, saj je bilo pri nas v tem času prodanih 3.335 vozil, na drugi strani Sotle dobrih 1.100. Mimogrede – njihov sistem državnih spodbud oziroma subvencij je bogatejši (največ 9.000 evrov, pri nas po novem 7.800 evrov), toda manj pregleden, saj naj bi bil ves letošnji denar zanje porabljen v nekaj minutah …

Če se ob tem še nekoliko pomudimo pri avtomobilskih tovarnah, potem se stanje ne spreminja. Tudi po štirih mesecih je po obsegu prodaje precej daleč pred drugimi koncern Volkswagen. Skupaj je letos prodal nekaj več kot milijon avtomobilov, kar je zadostovalo za 2,6-odstotno rast glede na lansko primerljivo obdobje. Stellantis je bil odstotkovno boljši (plus 7,8 odstotka), količinsko pa občutno zaostaja (dobrih 648 tisoč vozil). Skupina Renault (ob njem še Dacia in Alpine) ostaja bolj ali manj trdno na tretjem mestu (348 tisoč vozil), vendar je to za omembe vrednih 7,4 odstotka manj kot lani. Predvsem je šlo v tem času slabše romunski Dacii (15,3-odstotni padec), kar je razmeroma težko pojasniti. Toyota, Hyundai (ki vključuje še Kio) in BMW so količinsko dokaj skupaj (okoli 260 tisoč vozil), a je razlika predvsem v tem, da sta prvi dva tovarni štirimesečno obdobje končali z minusom, bavarska tovarna pa s 3,9-odstotnim plusom. Še beseda o kitajskih tovarnah: največ je v tem času prodal Geely (ki ima pod seboj še nekaj drugih imen, recimo vzpenjajoči se Zeekr), a je povsem verjetno, da bodo kitajske avtomobilske hiše v prihodnje bistveno bolj kot doslej mešale štrene na trgih EU.

***

Tesla je v zadnjih mesecih znova uspešna na številnih evropskih trgih.

Tesla iz globin na vrhove

Tesla Elona Muska ima zelo turbulentno zgodovino. Videti je nekako tako, da je njen položaj dokaj zvest odsev značaja najbogatejšega človeka na obli. Že velikokrat je bilo zapisano, da njen večinski lastnik hodi po zelo tanki meji med genialnostjo in norostjo. Skrajnosti so sestavni del njegovega poslovnega (in seveda tudi zasebnega) življenja, kar pa očitno velja tudi za Teslo. To po svoje dokazuje tudi njen položaj na evropskih trgih oziroma trgih Evropske unije (EU) v letošnjem letu.

V prvih dveh letošnjih mesecih je šlo ameriški hiši na omenjenih trgih razmeroma slabo, pa vendarle nekaj bolje kot leta 2025, ki je bilo skoraj katastrofalno. Marca in predvsem aprila pa so se okoliščine spremenile, kajti v četrtem letošnjem mesecu je bilo kupcev za skoraj 46 odstotkov več. Aprila je Tesla po obsegu povečanja prodaje v odstotkovnem pogledu zaostajala zgolj za nekaterimi kitajskimi avtomobilskimi hišami, hkrati pa prekosila čisto vse evropske, japonske in južnokorejske tovarne! Čeprav podatki za maj še niso dokončno oziroma uradno znani, naj bi prodaja Tesel na nekaterih pomembnih evropskih trgih skoraj izjemno poskočila. Tako naj bi bilo kupcev Tesel v Franciji kar za 655(!) odstotkov več kot maja lani, v Španiji se je prodaja povečala za 113 odstotkov, na Portugalskem, ki sicer spada med manjše evropske trge, pa za 349 odstotkov. V Skandinaviji je Tesla skoraj tradicionalno uspešna in tako je bilo tudi maja: na Danskem se je za nove Tesle odločilo 136 odstotkov več kupcev kot maja lani, na Švedskem je bil plus 71-odstoten in na Norveškem, kjer so Tesle pravzaprav začele evropski tržni prodor, pa ‘zgolj’ 29-odstoten. Izjema je Italija, kjer je bila prodaja v omenjenem mesecu skromnejša za okoli 24 odstotkov. In Slovenija?

V letošnjih štirih mesecih se je Tesla z modelom Tesla 3 znova prebila na tržni avtomobilski Olimp, pri čemer pa je zanimivo, da je bil posel januarja in februarja zanemarljiv oziroma katastrofalen (skupaj je bilo v teh dveh mesecih prodanih le 12 Tesel), izjemno pa je poskočil marca, saj je nove Tesle domov odpeljalo 352 slovenskih kupcev. Tudi na tretje mesto (za kitajskim Leapmotorjem T03) se je po štirih mesecih prebila Tesla, in sicer model Y. Te skoraj izjemne tržne padce ali pa vzpone Tesle v Evropi (in tudi pri nas) bi bilo seveda več kot špekulativno razlagati z muhastim in nepredvidljivim vedenjem Elona Muska, a povsem izključiti ga tudi ne kaže.

Janez Kovačič