Avtomobilski teden 25, 2024 Avtomobilski teden 25, 2024
  Toyoda znova prvi pri Toyoti Japonska Toyota že nekaj let zaseda prestol največjega izdelovalca avtomobilov na obli. Za petami ji je nemški Volkswagen... Avtomobilski teden 25, 2024

Akio Toyoda ostaja predsednik skupine Toyota.

 

Toyoda znova prvi pri Toyoti

Japonska Toyota že nekaj let zaseda prestol največjega izdelovalca avtomobilov na obli. Za petami ji je nemški Volkswagen (VW), toda za sedaj je tako, da se japonski avtomobilski hiši (še) ni treba bati, da bi jo nemška konkurenca izrinila s prestola. Pri tem je zanimivo, da tudi Toyota ni imuna na različne težave, pa vendar je lani poslovala skoraj izjemno dobro. In zato skoraj ne preseneča, da je Akio Toyoda, doslej predsednik, dobil dovolj glasov, da je znova sedel na omenjeni stol.

Akio Toyoda je bil dolga leta prvi operativni človek Toyote (ob tem ni nepomembno, da je vnuk ustanovitelja tovarne), predlani pa se je ‘preselil’ na mesto predsednika korporacije. To pomeni, da nima več operativnih nalog, je pa izjemno pomemben tedaj, ko se določa bodisi taktika bodisi strategija tovarne. Znano je, da je bil (in je še) zelo skeptičen do izrazitega navdušenja drugih avtomobilskih tovarn do t.i. zelenega avtomobilskega prehoda oziroma električnih baterijskih avtomobilov. Tudi zaradi tega se je Toyota dokaj previdno lotila izdelave oziroma predstavljanja teh vozil; ta hip je v njihovi ponudbi zgolj eno samo vozilo te vrste. So pa še naprej vodilni pri elektrificiranih avtomobilih, torej hibridih in (tudi) priključnih hibridih.

Sedaj se je pokazalo, da je imel Toyoda prav, čeprav so bile nekatere močne delničarske skupine (denimo norveški pokojninski skladi) do te njegove zadržanosti zelo kritične. No, sedaj je bil tudi z večino glasov delničarjev znova izvoljen na položaj predsednika skupine, z njim pa še devet drugih članov upravnega odbora. Nauk? Biti nekoliko proti ni vedno slabo.

***

Ferrari Purosangue ima dovolj kupcev.

 

Električni Ferrari za 500 tisoč evrov

Italijanski Ferrari, sicer sestavni del Fiata oziroma Stellantisa, kljub ostri konkurenci ostaja ikona. Tako kot druge avtomobilske hiše se je pridružil načrtom o izdelavi oziroma ponudbi električno gnanega avtomobila, pri čemer se je to še pred časom zdelo precej neverjetno. Zadnje čase se tovrstni načrti tako rekoč vseh avtomobilskih tovarn nekoliko spreminjajo oziroma prilagajajo okoliščinam, ki poslu s temi avtomobili niso zelo naklonjeni. In kljub temu Ferrari ostaja zavezan obljubi, da se kmalu pojavi s povsem električnim cestnim bolidom.

Lani je ta italijanska manufaktura izdelala in seveda tudi prodala nekaj manj kot 14 tisoč avtomobilov, kar je bistveno več kot so načrtovali pred leti. Ob tem velja tudi za najbolj dobičkonosno tovarno (čisti zaslužek na izdelan avtomobil), pri čemer mu lahko konkurira zgolj nemški Porsche, ki pa je z letno izdelavo/prodajo več kot 320 tisoč vozil v povsem drugi (produkcijski) kategoriji. Sedaj je Ferrari objavil, da bo njihov prvi povsem električno gnani avtomobil stal vsaj okoli 500 tisoč evrov. Načeloma je tako, da je povprečna cena Ferrarijev okoli 350 tisoč evrov, pri čemer se avto zaradi različnih dodatkov podraži za okoli 15 do 20 odstotkov. V Maranellu niso natančno povedali, kdaj naj bi se električni Ferrari pojavil na trgu, verjetno pa se bo to zgodilo že konec prihodnjega leta. Ta hip je čakalni rok za nekatere Ferrarije dolg približno dve leti in v tovarni so prepričani, da je tudi čakanje na njihov avtomobil nekakšen statusni simbol. Sicer pa naj bi v prihodnje obseg proizvodnje povečali celo na 20 tisoč vozil letno. In potemtakem to že ne bo več manufaktura.

***

Baterijski električni avtomobili v maju niso bili pretirano iskani.

 

EU: maj v znaku minusa

V okoliščinah, ko še ni znano, ali se bo Evropska unija (EU) odločila uvesti dodatne carine za kitajske električne avtomobile – na to napoved so že reagirali na Kitajskem, kjer so med drugim napovedali enake protiukrepe, in sicer zvišanje carin (dajatev) za evropske avtomobile –, je bila majska prodaja avtomobilov v EU v znaku minusa. To je v letošnjih petih mesecih že drugi negativni mesec.

Po podatkih Acea, evropskega avtomobilskega združenja, se je prodaja v petem letošnjem mesecu skrčila za točno tri odstotke. Minus so zabeležili na treh od štirih največjih avtomobilskih trgov v EU. Tako je bilo kupcev v Italiji za 6,6 odstotka manj, v Nemčiji je prodaja upadla za 4,3 odstotka in v Franciji za 2,9 odstotka. Le v Španiji je bil posel ugodnejši, saj je zrasel za 3,4 odstotka. Kljub temu je bila prodaja v letošnjih petih mesecih večja za 4,6 odstotka, pri čemer je bilo skupaj prodanih 4,6 milijona avtomobilov. Pa baterijski električni avtomobili (BEA), tisti, na katerih se tako rekoč ‘lomi’ evropski zeleni prehod?

Maj zanje ni bil ugoden. Prodaja se je skrčila za sploh ne tako skromnih 12 odstotkov na skupaj 114 tisoč vozil. Njihov tržni delež je znašal 12,5 odstotka, pri čemer še naprej ostajajo v ospredju priključni hibridi (PHEV), katerih tržni delež ostaja visok – 29,9 odstotka. Gotovo ni mogoče spregledati statističnega dejstva, da se je prodaja EBA v Nemčiji skrčila za impresivnih 30,6 odstotka. Razlogi so znani, vsaj tako pravijo – lanska ukinitev subvencij za te avtomobile je očitno bistveno skrčila število tistih, ki bi bili pripravljeni investirati v nakup tovrstnih avtomobilov. Zanimivo je tudi, da se je Belgija, razmeroma majhna država po številu prebivalcev, prerinila na tretje mesto med trgi pri nakupu BEA. Sicer pa je bilo v petih letošnjih mesecih v EU skupaj prodanih 556 tisoč teh električnih avtomobilov, kar je za skromna dva odstotka več kot lani v tem času.

Janez Kovačič