Avtomobilski teden 22, 2026

Mate Rimac se je odpovedal državnemu denarju pri uresničevanju projekta robotaksija v Zagrebu.

Mate Rimac noče državnega denarja

Mate Rimac, ustanovitelj in lastnik skupine Rimac, ki ima v svojem naročju nekaj podjetij (med drugim tudi podjetje Rimac-Bugatti, ki je od letošnje pomladi v njegovi popolni lasti), se je leta 2023 s hrvaško državo oziroma z Evropsko unijo (EU) dogovoril o zvečine nepovratni pomoči v višini 179 milijonov evrov.

Ogromen denar naj bi potreboval za uresničitev projekta robotaksija oziroma avtonomne vožnje na območju hrvaške prestolnice. Sedaj pa se je odpovedal temu zajetnemu denarju oziroma bo obdržal vsega osem milijonov evrov. Kot sklepajo na drugi strani naše južne meje, se je Rimac za to odločil, ker je pridobil tuje zasebne investitorje za izpeljavo projekta.

Omenjenih 179 milijonov evrov naj bi Mate Rimac odbil v okviru projekta Evropske unije oziroma Hrvaške. Ves projekt avtonomnega taksija, ki naj bi omogočal avtonomno vožnjo t.i. pete(!) stopnje, je bil tedaj ocenjen na astronomskih 535 milijonov evrov. Država oziroma EU naj bi projekt financirali z nepovratnimi sredstvi, in sicer najprej s kar 215 milijoni evrov. Toda ker se je Mate Rimac osredotočil zgolj na Zagreb, je bilo dogovorjenih 179 milijonov evrov. Razvoj prej omenjenega robotaksija ni tekel tako, kot je bilo načrtovano. Še najbolj je bilo to očitno leta 2024, ko se je na predstavitvi tega projekta oziroma vozila zbral precejšen del hrvaškega političnega vrha – na splošno velja, da je tudi sicer neizrazita politična naklonjenost Mateja Rimca vladajoči politiki precej pripomogla k denarju iz državne oziroma EU blagajne. Tedaj robotaksi ni deloval, demonstracija se ni posrečila in uresničitev projekta so nekajkrat preložili.

Mate Rimac je doslej na svoj račun od obljubljenih 179 milijonov evrov dobil ‘le’ 88 milijonov evrov, porabil pa vsega osem milijonov za izdelavo 66 prototipnih robotaksijev. Ker se je odrekel državnemu denarju oziroma nepovratni pomoči, bo vrnil 80 milijonov evrov, porabljenih osem milijonov pa bo očitno ‘upravičil’ v okviru napovedanega projekta. Kot poročajo hrvaški mediji, je na zagrebških ulicah sem in tja že mogoče videti Rimčeve robotaksije, vendar vedno v ‘spremstvu’ človeka na sovozniškem sedežu. Za sedaj ni znano, kdo oziroma od kod prihajajo zasebni investitorji, ki bodo prispevali denar za Rimčev projekt. In kaj je avtonomna vožnja pete stopnje oziroma Level 5?

To je najvišja stopnja avtomatizacije vozila, saj ni voznika, ni volanskega obroča oziroma stoalk za upravljanje, avto vozi v vseh vremenskih razmerah in kjerkoli. Človek je le potnik. Ta hip takega vozila še ni in kljub temu, da je Elon Musk že lani napovedal, da »bodo robotaksiji preplavili ZDA.« Doslej se to še ni zgodilo, morda ga prehiti Rimac, hrvaški ali kar evropski Musk, kot se je pogosto pisalo pri naših južnih sosedih.

***

Luce, avto, ki je razdelil avtomobilski svet.

Luce razburil svet

Vprašanje je, kdaj se je ob predstavitvi novega avtomobila razvila tako ogorčena debata med tistimi, ki so za, in onimi, ki so proti. Videti je, da se je politična razklanost, tako značilna za sedanje čase in veliko večino družb oziroma držav, z vso močjo prelila na avtomobilsko področje. Seveda, gre za novi Ferrari, ki sliši na ime Luce (svetloba).

Ko je italijanska avtomobilska hiša, sicer v sestavu Stellantisa oziroma skupine Fiat, postavila na ogled Luce, prvo povsem električno vozilo v svoji zgodovini in hkrati prvi Ferrari s štirimi vrati ter petimi sedeži, je sprožila nevihto, katere piš noče pojenjati. Nič ne pomaga, da je John Elkann, predsednik Stellantisa in prvi človek skupine Exor, ki večinsko nadzoruje omenjeno avtomobilistično skupino (znan tudi po tem, da je vnuk ustanovitelja Fiata Giannija Agnellija), avto predstavil tudi papežu, še manj to, da s tem avtomobilom najprej in najbolj računajo na premožne kitajske kupce (kot je dejal izvršni direktor Benedetto Vigna), brez katerih očitno ni prave (finančne) prihodnosti. Pred dnevi, ko se je rodil Luce, je delnica Ferrarija padla za pet do osem odstotkov in je sedaj vredna okoli 330 evrov. To je po lanskem poletnem upadu, ki pa je imel povsem drugačne vzroke in razloge, drugi najvišji padec v zadnjih letih. Avto naj bi po sedanjih napovedih stal okoli 550 tisoč evrov, z nekaj ‘skromnimi’ dodatki pa vsaj 700 tisoč. Za sedaj ne razkrivajo, koliko naj bi jih naredili oziroma prodali, je pa jasno, da v pretežni meri računajo na Kitajsko in bogate kupce. Navzven je Luce videti kot križanec, v tehničnem pogledu pa ne prinaša nič izjemno novega. Pogon je štirikolesni (elektromotor za vsako kolo), skupna moč je seveda ogromna (772 kW ali 1050 ‘konj’), navora je za 990 Nm, najvišja hitrost okoli 310 km/h, pospešek do 100 km/h 2,5 sekunde, doseg po WLTP okoli 330 km, hitro polnjenje (DC ) do 350 kW, dolžina malenkost čez pet metrov. In zakaj tolikšno vznemirjenje?

Na splošno se je ta hip uveljavilo prepričanje, da to ni ‘pravi’ Ferrari – ker oblikovno spominja na sedaj tako številne športne terence (ker nima dolgega motornega pokrova, je dejal nekdo), ker ima ‘preveč’ sedežev in zadnja vrata, ki se odpirajo naprej, in ker je električno gnan. Ali se je Ferrari pravilno odločil glede vsega, kar ponuja Luce, se bo tako ali tako kmalu pokazalo. In vsaj nekaj drži – Luce si je zagotovil svetlobno publiciteto, morda celo veliko večjo, kot če bi ga poganjal bencinski V10 ali V12 …

Janez Kovačič