Avtomobilski teden 16, 2023

Dacia Sandero je bila v letošnjih treh mesecih najuspešnejši avto te romunska tovarne na evropskih trgih.

Romunska (avtomobilska) zgodba o uspehu

Vse se zdi, da sta zgodbi identični, čeprav je časovna razlika, dolga nekaj let, tudi desetletje. In v obeh primerih gre za tovarni, ki sta bili nekdaj na oni strani. Sedaj oziroma že dolgo sta na ‘pravi strani’ in videti je, da so jima tržne in siceršnje okoliščine precej naklonjene.

Ko je češka Škoda pred več kot tremi desetletji pristala v naročju nemškega Volkswagna (VW), je bilo bolj ali manj jasno, da se ji obeta zgolj napredek v vseh pogledih. Tako se je tudi zgodilo, pri čemer je za češke avtomobile dolgo veljalo, da ponujajo veliko za razmeroma ugoden denar. To je pripomoglo k skoraj izjemni tržni uspešnosti na vseh evropskih trgih, posledično pa se je začela tovarna iz Mlade Boleslav uveljavljati tudi izven Stare celine. Sčasoma se je cenovno ugodno razmerje zlasti v odnosu do avtomobilov matičnega Volkswagna precej skrčilo ali poslabšalo. Kljub temu je Škoda ohranila svojo tržno privlačnost. Ta je bila tako uspešna, da je pred časom zmotila sindikate v Volkswagnu (»Škoda izkorišča tisto, kar ji prinaša skupina Volkswagen, vrača pa zelo malo«), kar je bil še eden dokazov skoraj izjemnega napredka češke avtomobilske hiše. In vse bolj postaja očitno, da se nekaj podobnega dogaja tudi z romunsko Dacio.

Ta je v lastniškem naročju francoskega Renaulta, tistega, ki mu nekaj zadnjih let ni šlo dobro, kar občuti novomeški Revoz in posledično tudi slovensko gospodarstvo. V letošnjem prvem trimesečju se je pokazalo, da je romunska tovarna bistveno pripomoglo k dobremu poslovnemu rezultatu vse skupine, kjer je ob Renaultu in Dacii tudi pred dvema letoma obujena Alpine. Sedaj, na začetku drugega letošnjega trimesečja, romunska tovarna objavlja nekaj bolj podrobne številke o tem, kako so šli v prvih treh letošnjih mesecih v promet njeni avtomobili ne le na evropskih, pač pa tudi na nekaterih drugih trgih. Vsega skupaj se je za njene avtomobile odločilo več kot 171 tisoč kupcev, zgolj na evropskih trgih pa je dosegla nič manj kot 34-odstotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. S tem se je njen tržni delež povečal na zelo solidnih 4,6 odstotka, kar je bilo, tako tovarna, največja rast med tridesetimi avtomobilskimi imeni na evropskih trgih. Na splošno (torej ne le v Evropi) je šel najbolje v promet Sandero (dobrih 68 tisoč vozil), kar je bilo za 26 odstotkov bolje kot lani. Sledil je športno-terenski Duster (57.660 vozil) s skoraj 24-odstotnim povečanjem prodaje, pri čemer tovarna dodaja pomembno podrobnost – bil je najboljši v svojem razredu s prodajo fizičnim kupcem. Svoje sta dodala Jogger (23.330) in Spring, mali električni avtomobil, za katerega se je v prvih letošnjih mesecih odločilo skoraj 14.500 kupcev. »Dacia nadaljuje svojo zgodbo o uspehu,« je ob tem dejal Xavier Martinet, direktor marketinga, prodaje in operacij. Ni posebnega pretiravanja v tej trditvi.

***

Tesla je januarja znižala cene modela Y in s tem bistveno pripomogla k izjemi tržni uspešnosti avta (tudi) na evropskih trgih.

Tesla na vrhu po treh mesecih

Cene električnih baterijskih avtomobilov, pa gotovo tudi drugih elektrificiranih vozil in med temi tudi priključnih hibridov, so izjemno visoke. Na to je še pred koncem lanskem leta opozoril Oliver Zipse, tedaj in sedaj izvršni direktor nemškega BMW, tedaj pa tudi šef Acea, evropskega združenja izdelovalcev vozil. Ostali bomo brez pomembnega segmenta kupcev, električne avtomobile si bodo lahko privoščili le premožni, je dejal. Sedaj že vemo, da je velika večina avtomobilskih tovarn lani poslovala dobro, nekatere celo izjemno dobro, med temi tudi BMW. In Zipsejevo opozorilo bi bilo veliko bolj smiselno oziroma verodostojno, če bi napovedal, da se bodo električni Beemveji pocenili. Pa se seveda niso.

Povsem drugače očitno razmišljajo pri ameriški Tesli. Po drugem zmanjšanju cen v zadnji štirih mesecih se je povpraševanje oziroma prodaja njihovih avtomobilov občutno povečala. Še posebej to velja za Evropo in še posebej za Teslo Y. Kot kažejo podatki analitične družbe Dataforce, je bila prav Tesla Y najbolje prodajani avtomobil na evropskih trgih v letošnjih treh mesecih. Še posebej uspešni so bili marca, ko se je za ta avtomobil odločilo nič manj kot 40 tisoč kupcev. Prav izjemna prodaja marca je Teslo Y inavgurirala na prvo mesto s skupno prodajo dobrih 65 tisoč vozil. Na drugem mestu je bil že zgoraj omenjeni Daciin Sandero (57.982), nekoliko pa je zaostal VW T-Roc na tretjem mestu (53.698). Med deseterico najuspešnejših v Evropi v omenjenem obdobju so bili še Oplova Corsa (51.356), Peugeot 208 (51.324), Toyotin Yaris Cross (ki še presegel prodajo 50 tisoč – točneje 50.709 primerkov), medtem ko so vsi drugi med deseterico (še VW Tiguan, Dacia Duster, Renault Clio in VW Golf) zaostali za to številko. Bi lahko tržni uspeh Tesle Y, ki je bila marca najbolje prodajani avto tudi na slovenske trgu, vendarle pripomogel k podobnemu ravnanju drugih avtomobilskih hiš vsaj na evropskih trgih? Nič ne kaže.

***

Mercedes-Benz je naredil križ čez Rusijo, toda vrata verjetno niso dokončno zaprta.

Mercedes-Benz in dokončen odhod iz Rusije?

Dogajanje na ruskem avtomobilskem prostoru po tistem, ko je Rusija napadla Ukrajino, je bilo seveda burno. Ruski avtomobilski trg ni bil posebej velik oziroma obsežen, pa vsekakor pomemben za nekatera avtomobilska imena. S »posebno vojaško operacijo« se je vse spremenilo: od tam so odšle, tako ali drugače, skoraj vse avtomobilske tovarne. Toda zapiranje vrat je bilo različno, pri čemer se je najbolj opekel – saj to je splošno znano – francoski Renault. Sedaj vsaj nekoliko v ospredje prihaja tudi Mercedes-Benz.

Nemška avtomobilska korporacija je v začetku lanskega marca v Rusiji prekinila tako prodajo svojih vozil kot tudi manjšo lokalno proizvodnjo, hkrati pa prodala lastniške deleže v industrijskih, pa tudi v finančnih institucijah. Kupec je bila ruski Avtodom, družba, ki se ukvarja z avtomobili. Vsaj za sedaj ni jasno, kako je tekla ta prodaja, toda povsem mogoče je, da je bila podobna poslu, ki ga je sklenil prej omenjeni Renault. Ta je večinski delež v AvtoVAZ ‘prodal’ za rubelj in si hkrati izgovoril možnost, da vse odkupi nazaj, ko bodo »časi drugačni« … Nekaj podobnega se je zgodilo Mercedes-Benzu, ki se je prav tako dogovoril za morebitni kasnejši odkup svoje nekdanje lastnine. Vse to nedvomno dokazuje, da vrat nočejo povsem in dokončno zapreti – ne Mercedes-Benz, ne ruske oblasti. Ostaja pa vsaj eno ključno vprašanje – kdaj se bodo okoliščine tako spremenile, da bo to ustrezalo eni in drugi strani?!

Janez Kovačič