Avtomobilski teden 15, 2023

Novi izvršni šef Toyote, prve med avtomobilskimi tovarnami na obli, govori o dramatičnem položaju avtomobilske industrije.

Koji Sato: med življenjem in smrtjo

Prvega aprila je prišlo tudi formalno do velike spremembe na krmilu japonske Toyote, lani največje avtomobilske korporacije na obli. Ta hip še niso znani njeni poslovno/finančni rezultati, kajti na Japonskem se poslovno leto konča zadnji dan marca. Zato tega ni mogel predstaviti Koji Sato, novi izvršni direktor Toyote. Na tem mestu je 1. aprila zamenjal Akia Toyodo, ki je japonskega avtomobilskega velikana vodil več kot desetletje in je po novem predsednik skupine. Je pa novi izvršni šef nekaj več povedal o prihodnji strategiji Toyote, ki pa bo vendarle drugačna. In za povrh je dodal še nekaj dramatičnih opozoril.

Akio Toyoda je bil znan tudi po tem, da je dvomil o smiselnosti, uresničljivosti in dobičkonosnosti izključne usmeritve v električno baterijsko prihodnost. Zdi se nekoliko nenavadno, saj je Toyota pionir alternativnega pogona, ki se je začel s hibridnim Priusom pred dvema desetletjema; avto je bil ob predstavitvi deležen dvomov, pa tudi bolj ali manj odkritega posmehovanja. Zgodilo se je drugače. Kljub vsemu je Toyoda zadnja leta, predvsem pa predlani in lani, nasprotoval izraziti usmerjenosti v izdelavo električnih baterijskih avtomobilov, kar se je kazalo tudi v tem, da je Toyota svoj prvi tovrstni avtomobil bZ4x predstavila šele lani. Njegovemu dokaj odkritemu nasprotovanju, kar je precej neobičajno za japonsko poslovno kulturo, so nasprotovali delničarji, med njimi nič posebej prijazno norveški pokojninski skladi. Ali je to pripomoglo k temu, da je prišlo do zamenjave na izvršnem krmilu Toyote, je mogoče zgolj ugibati. Je pa sedaj jasno, da se bo japonska avtomobilska hiša veliko bolj kot doslej osredotočala na proizvodnjo električnih baterijskih avtomobilov, kar je potrdil tudi Koji Sato. Dramatična opozorila?

Med drugim je menil, da je avtomobilska industrja ta hip v položaju, ko je »med življenjem in smrtjo«. Opozorilo pa je kljub temu pospremil z optimistično napovedjo, da bo Toyota do leta 2026 prodala okoli 1,5 milijona elektrificiranih avtomobilov, kar pomeni, da se bo občutno povečala tudi izdelava električnih baterijskih vozil. To naj bi uresničili s pomočjo novih osnov/platform, pri čemer je napovedal, da bodo v Severni Ameriki kmalu ponudili tudi nove električno gnane športne terence oziroma križance, kar je seveda prilagajanje ameriški zakonodaji, ki, kot je znano, omogoča velike subvencije tistim, ki bodo elektrificirana vozila izdelovali v ZDA. Ob tem je napovedal tudi izdelavo učinkovitejših baterij, kar naj bi dosegli z intenzivnejšim investiranjem in razvojem. Sato, prej vodilni pri Lexusu, sestavnem delu Toyote, je še napovedal, da bosta v prihodnjih treh letih obe znamki postavili na trg deset novih elektrificiranih avtomobilov, pri čemer ni jasno, ali je zraven štel tudi športne terence/križance za ZDA. Načrti so torej zelo ambicizoni, pri čemer je bolj ali manj znano, da je Toyota lani prodala vsega 22.500 električnih baterijskih avtomobilov. In kaj je z oceno o avtomobilski industriji »med življenjem in smrtjo«? Tega na tiskovni konferenci v japonskem glavnem mestu ni podrobneje pojasnil.

***

Volkswagnovo premoženje v Rusiji je zamrznjeno, utegne se zgoditi, da bo nemška avtomobilska tovarna morala globoko seči v žep.

Bo Volkswagen v Rusiji moral plačati odškodnino?

Ruski napad na Ukrajino je ob vsem drugim povzročil tudi množičen odhod avtomobilskih tovarn iz te največje države na obli. Sedaj skoraj ni pomembnejše tuje avtomobilske znamke, ki bi prodajala na tem trgu, jasno je tudi, da se je skoraj v celoti ustavila tudi proizvodnja tistih vozil, ki so nastajala v sodelovanju s tujimi, torej neruskimi partnerji. Ni še pozabljeno, kako je iz Rusije odšel francoski Renault, ki je bil večinski lastnik največje ruske avtomobilske tovarne AvtoVAZ in še manjše tovarne v bližini Moskve. Vse je ‘predal’ v ruske roke za simboilično odškodnino, si je pa izboril pravico, da v okoliščinah, ko bodo časi bolj ugodni, obe tovarni odkupi nazaj … Vse to ga je stalo okoli milijarde evrov. Sedaj se je v središču pozornosti znašel nemški Volkswagen (VW). Zaradi prenehanja sodelovanja utegne plačati precej visoko odškodnino.

Kot piše Reuters, je avtomobilska tovarna v Gorkem, sicer znotraj ruske avtomobilske skupine GAZ, proti Volkswagnu vložila odškodninsko tožbo. Zaradi prenehanja sodelovanja, kar je ustavilo proizvodnjo, zahteva okoli 347 milijonov evrov odškodnine. Tožbo je tovarna vložila v Nižnem Novgorodu, Volkswagen pa za sedaj še molči in ne komentira. Nemška avtomobilska tovarna je proizvodnjo, pa tudi vse druge dejavnosti, dokončno ustavila marca lani, nekako mesec dni po začetku napada Rusije na Ukrajino. Ruska vlada je v odgovor na to potezo, kot tudi na ravnanje številnih drugih avtomobilskih tovarn, zagrozila z nacionalizacijo premoženja, vendar se to doslej še ni zgodilo. Volkswagen je v sodelovanju z ruskimi partnerji izdeloval vozila v tovarnah v Nižnem Novgorodu (Gorki) in Kalugu, pri čemer je računal na izdelavo okoli 225 tisoč avtomobilov. Rusija je že lani zamrznila Volkswagnovo premoženje, vendar se doslej ni zgodilo še nič takšnega, kar bi napovedovalo dokončno oziroma nepreklicno prenehanje sodelovanja. To verjetno pomeni, da obe strani še nista dokončno zaprli vseh vrat.

***

Šef Volkswagna v ZDA napoveduje velik angažma nemške avtomobilske tovarne v Severni Ameriki.

Ameriški zakon o obvladovanju inflacije zelo privlači VW

Bidnov oziroma ameriški zakon o obvladovanju inflacije (IRA ali Inflation Reduction Act) je že vse od njegovega sprejetja – 1. januarja letos – eden izmed razlogov nekako prikritega boja med ZDA in Evropsko unijo (EU). S tem zakonom so ZDA povzročile številne premisleke v strategiji prav tako številnih avtomobilskih tovarn, seveda tudi evropskih in predvsem nemških. Velja tudi za Volkswagen (VW), ki, saj to je znano, tam čez in predvsem v ZDA, ni avtomobilsko ime, ki bilo posebej v čislih.

Kot so izračunali pri VW, bi lahko za vsak električni baterijski avtomobil, izdelan in prodan v ZDA, dobili okoli 7.500 dolarjev državne subvencije. Veliko, zelo veliko denarja tudi za VW. To omogoča omenjeni zakon o obvladovanju inflacije. Kot je ob tem dejal Pablo Di Si, izvršni direktor Volkswagna v ZDA, naj bi prav zaradi tega nemška avtomobilska tovarna do leta 2030 temu velikemu trgu ponudila 25 električnih baterijskih avtomobilov! Vse to naj bi pripomoglo k temu, da bodo izboljšali svoj imidž, zagotovo problematičen zaradi afere Diesel-Gate. Predvsem pa računajo, da bi tako povečali svoj tržni delež na omembe vrednih 10 odstotkov – ta hip ga je za dokaj skromne štiri odstotke. Pablo Di Si je tudi napovedal, da bo VW v proizvodnjo električnih baterijskih vozil investiral okoli sedem milijard dolarjev. Proizvodnja ID.4 je že stekla, medtem ko naj bi se izdelava svežega in atraktivnega ID. Buzz začela prihodnje leto, v prihodnjih letih pa računajo še na izdelavo srednje velikega oziroma večjega električno gnanega športnega terenca. In naprej – VW naj bi bodisi v ZDA bodisi v Mehiki, kjer že ima tovarno, izdeloval okoli 80 odstotkov novih oziroma načrtovanih 25 električnih baterijskih avtomobilov. »ZDA so za nas velika priložnost,« je ob tem dejal šef ameriške podružnice Volkswagna. Gotovo, še posebej ob tako radodarnih subvencijah.

Janez Kovačič