Avtomobilski teden 23, 2020 Avtomobilski teden 23, 2020
Maj 2020: velik, a ne katastrofalen minus Tokratni maj je vsaj v avtomobilskem pogledu vreden posebne pozornosti. Znano je, da je bil to vsaj... Avtomobilski teden 23, 2020

Slovenski avtomobilski maj je skoraj cvetel.

Maj 2020: velik, a ne katastrofalen minus

Tokratni maj je vsaj v avtomobilskem pogledu vreden posebne pozornosti. Znano je, da je bil to vsaj v Sloveniji prvi mesec po skoraj popolnem zaprtju avtomobilskih salonov in posledično tudi prodaje v marcu in aprilu. V bistvu je peti letošnji mesec preskus prihodnjega dogajanja na slovenskem avtomobilskem prostoru.

Po podatkih družbe Ardi, ki za sekcijo uvoznikov avtomobilov pri trgovinski zbornici Slovenije pripravlja statistiko o prodaji avtomobilov, je bilo maja prodanih 5.086 avtomobilov. To je bilo za 31,7 odstotka manj kot maja lani. Številka je po eni strani problematična, po drugi pa niti ne. Padec je seveda velik, toda upoštevaje okoliščine je vendarle vsaj nekoliko spodbuden. Dejstvo pač je, da nakup novega avtomobila ni ali ne more biti prioriteta. Vendarle pa majske številke kažejo, da so se tisti, ki so hoteli pred krizo kupiti novo vozilo, vendarle vrnili v trgovine. Ne v takšnem obsegu, da bi minuse iz prejšnjih mesecev spremenili v pluse, pa vendarle. Tako ali drugače, na letni ravni je padec nekaj višji – prodaja se je zmanjšala za 37,2 odstotka –, in to je obratno kot marca in aprila, ko je bil padec na letni ravni manjši od mesečnega. Kakorkoli že, maja je najbolje prodajal Volkswagen (892 avtomobilov), kar je za dobrih 31 odstotkov manj, sledil je Renault (minus 35 odstotkov, 665 vozil), tretja je bila Škoda s prodajo 472 avtomobilov oziroma z več kot 41-odstotnim padcem. In kdo je imel maja plus?

Najbolje je šlo korejski Kii. Njena majska prodaja je za nič manj kot 96 odstotkov večja kot maja lani. Nissan je obseg posla povečal za solidnih 9,4 odstotka, Volvo pa za megalomanskih 80 odstotkov. Toda vse te številke nujno potrebujejo nekaj razlage.

Nesporno je, da je bila prodaja maja razmeroma manj neugodna, kot bi bilo mogoče pričakovati, zaradi cele vrste razlogov. Znano je, da so številne tovarne oziroma njihovi slovenski zastopniki znižali cene in to še posebej za vozila, ki so bila na zalogi. Majsko prodajo so nekoliko napihnile tudi dobave avtomobilov, ki bi jih morali kupci dobiti oziroma plačati že marca ali aprila. Morda bi bila prodaja na slovenskem trgu še nekaj skromnejša, ko ne bi bilo znanega izvoza oziroma enodnevnih registracij, čeprav je verjetno, da je bilo tega zaradi znanih razlogov bistveno manj kot v prvih dveh letošnjih mesecih in lani. Tako ali drugače – čeprav je majski in letošnji minus še zelo velik, se morda v prihodnjih mesecih, ki sicer poslu z avtomobili nikoli doslej niso bili posebej naklonjeni, spremeni v plus.

***

Nemčija: o subvencijah odloča politika.

Subvencije: po Franciji tudi Nemčija?

Po tistem, ko je Francija objavila kar osem milijard evrov vreden paket pomoči domači avtomobilski industriji, se sedaj nekaj podobnega utegne zgoditi tudi v Nemčiji, sicer najbolj ‘avtomobilski’ državi Evrope in Evropske unije. Toda vse ne teče čisto gladko.

Po sedanjem predlogu, ki pa čaka še na politično uskladitev med vodilnimi strankami oziroma strankami nemške koalicije, naj bi sprejeli oziroma povečali nepovratna subvencija tako za vozila z motorjem na notranje zgorevanje kot za hibride in električna baterijska vozila. Skupaj naj bi temu namenili okoli pet milijard evrov, kar je torej bistveno manj kot v sosednji Franciji. Po sedanjem predlogu naj bi bila subvencija pri nakupu novega avtomobila 2.500 evrov, dodatnih 500 evrov bi dobili tisti, ki se bi odločili za nakup varčnejšega vozila; že obstoječe subvencije pri nakupu električnega baterijskega vozila naj bi povečali za 1.500 evrov, pri hibridih pa za 750 evrov. Denar torej je, vprašanje je, kako se bo odločila politika. In vsaj v Nemčiji se je doslej glede tega odločala relativno smiselno oziroma utemeljeno.

***

Luca de Meo: od 1. julija za krmilom Renaulta.

Renault s poroštvom in novim direktorjem

Prejšnji teden je bil francoski Renault v precejšnjem središču pozornosti. Tovarna oziroma skupina, ki je sestavni del še vedno zelo problematične zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, je objavila obsežen in nič prijeten načrt reorganizacije, po katerem bi utegnilo biti ob delo kar 15 tisoč zaposlenih, od tega skoraj pet tisoč v Franciji. Za povrh se je francoska vlada oziroma država, ki ima v svojih rokah 15 odstotkov tovarne, obotavljala pri potrditvi poroštva za najem pet milijard evrov nujno potrebnega posojila. Sedaj te negotovosti ni več.

Kot sporočajo iz Elizejske palače, sedeža francoskega predsednika, bo država potrdila poroštvo za 90 odstotkov posojila. Renault ta denar potrebuje za premostitev številnih težav, ki jih je epidemija koronavirusa potisnila na svetlo. V tem času so začeli stavkati delavci v nekaterih Renaultovih francoskih tovarnah, recimo v Maubeugeju, saj se bojijo, da bodo ostali brez dela. Načrta reorganizacije ne bo mogoče uresničiti brez nekaterih ‘običajnih’ ukrepov, kot je že prej omenjeno odpuščanje. Vodilni menedžment tovarne ob tem ni pojasnil, katere tovarne oziroma obrate naj bi zaprli; tudi ni povsem jasno, ali je novomeški Revoz, ki je v 100-odstotni lasti Renaulta, res na varni strani, kot je bilo te dni mogoče brati v vsaj nekaj slovenskih medijih. Čez nekaj tednov oziroma 1. julija bo za krmilo francoske avtomobilske hiše sedel Luca de Meo, novi izvršni direktor, ki bo nadomestil Clotilde Delbos. Dela bo imel čez glavo, saj načrt reorganizacije ne vsebuje le odpuščanja oziroma zmanjšanja števila zaposlenih in morebitnega zapiranja posameznih tovarn, pač pa tudi oblikovanje nove poslovne, finančne in tehnološke strategije, ki naj bi tovarni omogočila nov zagon. Ne bo preprosto.

Janez Kovačič