Avtomobilski teden 10, 2026 Avtomobilski teden 10, 2026
  EU: januar 2026: minus, a tudi nekaj plusov Čeprav se načrti oziroma strategija Evropske unije (EU) v povezavi s t.i. avtomobilskim zelenim prehodom... Avtomobilski teden 10, 2026

Januarska prodaja elektrificiranih vozil v EU je bila spodobna.

 

EU: januar 2026: minus, a tudi nekaj plusov

Čeprav se načrti oziroma strategija Evropske unije (EU) v povezavi s t.i. avtomobilskim zelenim prehodom spreminja, ostajajo elektrificirani avtomobili (hibridi oziroma HEV, priključni hibridi ali PHEV in električni avtomobili oziroma BEV) kljub vsemu v ospredju. Kako jim je šlo januarja?

Po podatkih panožnega združenja Acea, ki je lobistična organizacija evropskih izdelovalcev avtomobilov, je bila prodaja osebnih vozil v prvem letošnjem mesecu slabša kot januarja lani – minus je bil ne tako skromen, in sicer 3,9-odstoten, prodanih je bilo 799 tisoč avtomobilov. Razlogi so seveda raznoliki, toda nesporno je, da splošne politične okoliščine niso pretirano naklonjene poslu z avtomobilsko pločevino. Med elektrificiranimi avtomobili so si tudi januarja – tako kot vse lanske mesece – največji tržni kos odrezali hibridi. Njihov tržni delež je bil 38,6-odstoten (dobrih 308 tisoč vozil). Delež baterijskih električnih vozil (BEV) oziroma avtomobilov je bil 19,3-odstoten (154 tisoč), pri čemer je opazno, da je njihova prodaja najbolj poskočila v Franciji (plus 52,1 odstotka) in v Nemčiji (23,8 odstotka več), padla pa na nekaterih razmeroma pomembnih trgih, recimo v Belgiji (11,5 odstotka manj) in na Nizozemskem, kjer je bilo kupcev kar 35,4 odstotka manj. Tretji v tej kategoriji so priključni hibridi (PHEV), katerih tržni delež je bil 9,8-odstoten (dobrih 78 tisoč) in ostaja bolj ali manj stalen, saj zanje praktično ni več državnih subvencij. Kako je šlo avtomobilom na bencin in dizel?

Upadanje deleža slednjih je pravzaprav stalnica skoraj vse od leta 2015 (Diesel-Gate). Z 8,1-odstotnim tržnim deležem (64.500) v letošnjem januarju se ta trend nadaljuje in vse kaže, da so časi, ko so bili dizelsko gnani avtomobili povsem v tržnem vrhu, dokončno minili. Tudi delež avtomobilov, ki gredo na bencin, se v EU zadnja leta zmanjšuje (januarja je bil točno 22-odstoten, 175 tisoč), toda njihova krivulja ni tako strmo ukrivljena navzdol kot pri dizelskih avtomobilih. Poglejmo si še nekaj podrobneje, kako je šlo BEV v posameznih evropskih državah oziroma članicah EU, primerljivih s Slovenijo.

Pri nas se je za te avtomobile, ki so deležni državnih spodbud (najvišja je 7.200 evrov), januarja odločilo 568 kupcev – bodisi fizičnih, bodisi poslovnih. To je bilo za 28,5 odstotka več kot januarja lani. Pri naših južnih sosedih se je obseg prodaje res povečal za točno 100 odstotkov, a je bilo kupcev le 138, pri čemer so državne spodbude v nekaterih primerih višje kot pri nas. Na Slovaškem je prodaja BEV poskočila za skoraj 70 odstotkov, toda nove lastnike je dobilo le 340 avtomobilov. V Grčiji se je za električne avtomobile odločilo 633 kupcev, na Češkem 940, Madžarskem 780.

***

V Grünheideju se IG Metallu prevlada ni posrečila.

 

Tesla: ni premoči nemškega sindikata

Edina Teslina tovarna na evropskih tleh je v bližini Berlina (Grünheide) in v njej se že skoraj od vsega začetka bije skoraj neusmiljen boj med najmočnejšim nemškim sindikatom IG Metall in vodstvom tovarne. Lani se je v vse skupaj vmešal tudi slavni Elon Musk, ki, to je že dovolj znano, ostro nasprotuje sindikatom – in to ne le v ZDA. Ampak ta hip je videti, da je v Grünheideju v boljšem položaju.

V tej tovarni so namreč volili člane v svet delavcev (kar nas morda še spominja na nekdanje delavske svete), ki ima po nemški zakonodaji velik vpliv tudi na poslovanje podjetja in ne le zgolj na delovanje sindikata. Kot kaže sedaj, si je IG Metall uspel od skupaj 37 sedežev v tem svetu zagotoviti le 13 mest, s tem pa je veliko moči in vpliva prepustil t.i. nesindikaliziranim članom. To pomeni, da je v Tesli položaj bistveno drugačen kot v večini nemških avtomobilskih tovarn, kjer so sveti delavcev v ‘rokah’ IG Metalla, ki, kot že rečeno, ni le največji, pač pa tudi najštevilčnejši sindikat v Nemčiji, saj združuje zaposlene v številnih gospodarskih dejavnostih. IG Metall je ob tem obtožil vodstvo tovarne, da zbuja ‘protisindikalna čustva’. Sicer pa se je stvar zapletla po tistem, ko je Tesla obtožila člana omenjenega sindikata, da je na skrivaj snemal sestanke sveta delavcev in proti njemu vložila kazensko prijavo. In ker je tako, se utegne zgoditi, da se tam v Grünheideju kmalu in znova pojavi sam veliki Elon …

Janez Kovačič