Humoreska. Basen. Skratka: resen konec. Humoreska. Basen. Skratka: resen konec.
Seat Leon ST pelje na dopust družino z ribo Pri nas doma smo vedno in v vsem nekaj posebnega. Tako smo pod vplivom nuje,... Humoreska. Basen. Skratka: resen konec.
Seat Leon: morda ta hip res najboljši kombi spodnjega srednjega razreda pri nas.

Seat Leon: morda ta hip res najboljši kombi spodnjega srednjega razreda pri nas.

Seat Leon ST pelje na dopust družino z ribo

Pri nas doma smo vedno in v vsem nekaj posebnega. Tako smo pod vplivom nuje, ki visi nad današnjimi časi, da mora vsak imeti tudi hišnega ljubljenčka, tudi mi kupili svojega. Kupili smo ribo. A ne zlato. Kupili smo pravo morsko ribo.

***

Naša hči in njene telepatske sposobnosti

Bilo je v neki prestižni restavraciji, kjer so nudili sveže ribe. Še živo iz akvarija si si lahko zaželel. A eno je meso na krožniku, drugo pa ogled procesa ubijanja in nato slastnega žretja. Pa je gospa zaukazala: tole ribo bomo rešili! Hči si jo je v tistem že izbirala pred akvarijem. Tisto hočem, ona se z mano pogovarja. Jedli smo zelenjavo, riba pa je šla z nami domov v vrečki iz polivinila.

Pa so minili meseci in prišel je čas dopusta. Kam z ribo? Jo spustimo v Ljubljanico? Ne, ker je morska. Jo na hitro pojemo? Kaj si nor, saj smo jo ravno pred tem rešili! Prav, pa naj gre z nami. Hči, Leonida ali Lea na kratko, ji je takoj hitela razkazovati naš avtomobil.

Ora si pred odhodom ogleduje naš beli Leon

Gospa je tokrat za spremembo pohvalila mojo izbiro avtomobila, ko smo ga kupovali pred nekaj meseci. Da končno razume, čemu ne običajen Leon, ampak podaljšan, kombijevski ST. Angelo, naš sin in Lein brat, je kot po navadi hitel s sesanjem notranjosti, Lea pa je ribi, Ora ji je zdaj ime, hitela kazati naš avtomobil. Jasno, predvsem znotraj, kjer bo prebila dolgo pot. Ora se je zdela zadovoljna, čeprav Lea trdi, da ji ni všeč bela barva karoserije. Ne vem, meni je, kakšni pa so povprečni ribji okusi za avtomobilske barve, pa nisem zasledil nič pametnega na spletu.

Kako pa riba sploh vidi okolico in avtomobil?

Angelo ali Ang na kratko se je modro spraševal, kako riba vidi naš avtomobil. Ja kako neki, gleda z ribjim očesom, ker je riba. In smo si skupaj ogledovali naš Leon z ribjim očesom. Čuden je videti tako, čuden. Ampak kako smo šele mi čudni – že brez ribjega očesa, kaj šele z njim.

  • IMG_9017aa
  • IMG_9020
  • IMG_9021a
  • IMG_9022a
  • IMG_9023a
  • IMG_9024a
  • IMG_9025a
  • IMG_9026
  • IMG_9027a
  • IMG_9041a
  • IMG_9043
  • IMG_9044
  • IMG_9045
  • IMG_9048
  • IMG_9049a
  • IMG_9057
  • IMG_9059
  • IMG_8999aw
  • IMG_9001aw
  • IMG_9009
  • IMG_9004
  • IMG_9007
  • IMG_9002
  • IMG_9003
  • IMG_9008
  • IMG_9054a
  • IMG_9051
  • IMG_9050
  • IMG_9062
  • IMG_9056a
  • IMG_9011a
  • IMG_9013c

V Leonu je na zadnji klopi dovolj prostora za dva otroka in za veliko domačo ribo

Ora je mnogo, mnogo večja od zlatih ribic in jasno je bilo, da ne more z nami v njenem ogromnem akvariju s potopljeno podmornico in gusarskim zakladom, zato smo ji začasen dom naredili iz velike steklene sklede, ki jo je stara mama dobila z doto. In tako smo krenili na pot in Ora je bila skupaj s skledo zdaj v Leinem naročju, zdaj pri Leinih nogah, zdaj med Leo in Angom in tako naprej. Večino poti je bila mirna in je, lahko bi rekel, meditirala. Nato pa smo prišli do morja in Ora je postala vidno vznemirjena. Lea je rekla, da ji je Ora telepatsko vzdihnila: »Dom!«

  • IMG_9068a
  • IMG_9071a
  • IMG_9074ar
  • IMG_9075a
  • IMG_9120paia
  • IMG_9121a
  • IMG_9122paia
  • IMG_9128apai
  • IMG_9129a

Leon in Ora, turista

Neštetokrat smo se ustavili na poti do cilja. Zdaj mora na stranišče Ang, zdaj Lea, včasih pa le zato, da smo pomirili Oro s pogledom na naš Jadran. Zatemnjene Leonove šipe sicer čudovito ščitijo pred soncem, a smo tudi zato Oro nosili ven na oglede. Z vsakim takšnim ogledom je počela Ora skoraj vratolomne skoke iz vode, menda od veselja. Le ko smo se ustavili ob ribiški ladji, se je v hipu skrila v improviziran gozdiček na dnu svoje sklede. »Morilci,« je menda zavpila.

Oro prevzame tehnika našega Leona

Ni bilo težko opaziti vzajemne naklonjenosti med Leo in Oro, se je pa Ora strašno bala Anga. Mulček pač, gleda Preživetje v divjini na TV in nosi s seboj nože. A sta nekako le našla skupen jezik, ker ji je Ang pridno razkazoval naš Leon. Od blizu in daleč, od znotraj in od zunaj. Ni ji pozabil razložiti, da ga poganja turbodizel z neposrednim vbrizgom in da je menjalnik z dvema sklopkama, pa da ima športne sedeže, krasen potovalni računalnik in dober avdio sistem.

  • IMG_9541a
  • IMG_9544a
  • IMG_9549a
  • IMG_9555a
  • IMG_9558a
  • IMG_9562a
  • IMG_9564a
  • IMG_9566ac
  • IMG_9570a
  • IMG_9254a
  • IMG_9257
  • IMG_9270a

Strateška napaka: Oro peljemo na sprehod

Ora je postala središče našega letošnjega dopusta. Povsod je šla z nami, najraje ko smo šli z avtomobilom. Komaj smo jo zadržali v svojem začasnem bivališču, ko smo obiskali gojišče rib, ker je menda tam opazila nekaj svojih bratrancev. Ni nam srce dalo, da bi ji povedali, da so ti njeni bratranci obsojeni na skorajšnji krožnik. Tako se je Ora nekaj časa držala zase in si po svoje ogledovala okolico in tudi Leona je rada gledala kar naprej. Da bi jo le vsaj malo razvedrila, se je Lea domislila, da bi jo peljala na sprehod. Napaka. Doma smo pozabili vrvico, da bi jo privezali, pa je odplavala. Le nekaj trenutkov kasneje je neki ribič malo stran od obale v čoln vrgel večerjo za goste bližnje restavracije.

img_9197***

Toliko o tej ribi in njenem pogledu, ‘resnični’ (kar je zdaj postalo zelo relativno) del zgodbe je pa povsem človeški. Kot je vidno že iz fotografij, smo Leon ST preskusili poleti in preroško ugotovili njegov potencial že pred vseslovenskim preskusom tako velikih avtomobilov s kombijevsko karoserijo, kjer je prav pričujoči Leon zmagal med sebi podobnimi. Za osvežitev spomina pa še enkrat in na kratko.

Jasno je: ni več življenja brez kompromisa in avtomobil je zagotovo eden boljših primerov. Nešteto je vodil, želja in zahtev pri nakupu, vključno z enkratnim ali dvakratnim letnim dopustom. Kupiti mali Mii in za dopust najeti večji avtomobil, ali kupiti Alhambro, pa je stvar rešena za celo leto – le da zdaj zaradi enega ali dveh dopustov celo leto s seboj voziti veliko kočijo?

Seveda so ljudje, ki gredo na dopust tudi zgolj z majhnim kovčkom in s kreditno kartico z dovolj močnim zaledjem, a v modi je aktivno preživljanje prostega časa, kar pomeni tudi rekvizite – na te pa smo pogosto navezani in si jih nočemo izposojati. In Alhambre morda ne prenesejo ne družinski proračun, ne velikost garaže, ne dnevne mestne vožnje in ne športna navdahnjenost voznika.

Ena možnih in dobrih rešitev je Seat Leon ST TDI FR: avtomobil spodnjega srednjega razreda, ki je pod kožo močno podoben Golfu, v (podaljšani) različici ST pa Golfu Variantu, ima v konkretnem primeru 110-kilovaten turbodizel v kombinaciji s hitrim dvosklopčnim DSG in takšen – tako z videzom kot z navorsko športnostjo pogona – že v osnovi v veliki meri zadosti omenjeno navdahnjenost voznika.

Z le malce več kot 3,5 metra skupne dolžine, z dobro preglednostjo naokrog, z lahkotno vodljivostjo ter z varčnim pogonom je brez težav kos vsakodnevnim vožnjam v mestu in s še manj težavami primestnim vožnjam ter izletom ob koncu tedna. Kaj izrazito boljšega si je danes težko zaželeti.

Kritično lahko postane na dan pakiranja za pot na dopust. Prtljažnik Leona ST smo do zadnjega kotička napolnili s torbami in mu za to celo odškrbnili dve tretjini zadnje klopi. Vanj naložena prtljaga je s količino in velikostjo presenetila tudi nas, saj 8 polnih, povprečno velikih športnih torb plus še nekaj drobnarij v tako velik avtomobil še nismo spravljali; nosili smo, dokler se je dalo. Leon se je na zadnjem delu kar znatno posedel.

Takšnega smo pognali na nekoliko daljšo pot. Tako na zaviti podeželski cesti kot na avtomobilski cesti se je spremenjeno težišče poznalo na volanu, a daleč od kritičnega. Skupna masa povsem na meji največje predvidene je zadala motorju kar veliko dela, a je še vedno ostalo nekaj prostora za dinamiko vožnje, za hitro potovanje, za premagovanje dolgih avtocestnih klancev in za varčevanje z gorivom.

Udobje treh potnikov ni trpelo. Sedeža sta športno oprijemljiva, a še dovolj mehka, da ne kvarita želje po lagodju. Tudi širina preostalega sedeža na zadnji klopi je zadostna za povprečnega svetovljana, velja pa tudi za višino nad glavo in za kolenski prostor. Precej sta udobje povečala učinkovita klimatska naprava, ki ne potrebuje dosti vtikanja v samodejnost ne glede na zunanje vremenske razmere, in avdio sistem, ki brez težav sprejema vse vrste virov zvoka (kabelski AUX, pa vhoda USB in SD ter brezžični Bluetooth) ter diskretno ovija kabino z zvokom zelo dobre kakovosti ne glede na glasbeno zvrst.

Misija mogoče: opravljena. Neutrujajoči sedeži do cilja niso načeli počutja potnikov, pri vožnji, s katero smo bili hitrejši od 95 od 100 vozil, pa smo porabili natanko 6,64 litra dizelskega goriva za vsakih 100 kilometrov. In ker je (bil) čas letnih dopustov, pogosto neposredno povezan z ribami, smo na Seat Leon, sicer že dober znanec naših strani, tokrat (po)gledali tudi z ribjim očesom. Uboge ribe …

Vinko Kernc

Foto: VK

Preberite tudi