Avtomobilski teden 51, 2023

Pri nas Dacia Spring šteje kot najcenejši električni avtomobil.

Nemčija brez subvencij – kaj pa sedaj?

Okoli subvencij za električno gnane avtomobile – nekdaj tudi za vse tiste, ki jim je bila tako ali drugače v pomoč elektrika – je bilo vedno precej različnih mnenj. Pri nas, tudi na tujem. Razumljivo – ko z denarjem podpiraš ali pospešuješ nek posel, je pogledov veliko. V Nemčiji, državi, ki je vse doslej razmeroma bogato ‘podpihovala’ prodajo električnih vozil, so sedaj naredili križ čez subvencije. Zanimivo bo opazovati, kaj se bo zgodilo.

Tam zgoraj so dva tedna pred koncem leta naredili rez, ki ne bi smel biti tako nepričakovan, kot se morda zdi. O subvencijah za električne avtomobile se je veliko govorilo že pred časom, pri čemer se je vse bolj uveljavljala misel, da nima smisla dodatno podpirati prodaje avtomobilov, ki gredo tako ali tako dobro v promet. Nemčija je, če izvzamemo Norveško in morda še katero skandinavsko državo, tudi v tem pogledu vodilna. Če držijo podatki evropskega panožnega združenja Acea (in nekaj dvoma je povsem upravičenega), naj bi bil njihov letošnji tržni skoraj 27-odstoten; v letošnjih enajstih mesecih je bilo tam prodanih 469 tisoč električnih avtomobilov, kar je za dobrih 28 odstotkov več kot lani. Ko se je torej pred meseci tudi tam razplamtela razprava o cenah teh avtomobilov, ko se je še v začetku letošnjega leta oglasil prvi mož BMW in tedaj tudi Acea Oliver Zipse ter menil, da bodo ti avtomobili dosegljivi zgolj premožnim (kar nedvomno še toliko bolj velja prav za avtomobile bavarskega BMW), se je razprava o subvencijah še toliko bolj razplamtela. Sedaj je zastor padel – subvencij ni več. To je tudi (ali predvsem) posledica dejstva, da so v nemškem parlamentu izjemno težko sprejeli proračun za naslednje leto in povsem verjetno je, da so se morale posledično nekaj tednov prej posloviti tudi subvencije. Glede na to, da je Nemčija vodila država Evropske unije in Evrope in gotovo država, ki že dolgo trasira tudi (evropsko) avtomobilsko politiko oziroma strategijo, je precej logično, da se utegne nekaj takšnega zgoditi tudi v številnih drugih državah EU in Evrope. Slovenija v tem pogledu verjetno ne bo izjema, pa čeprav bo letošnji tržni delež električnih baterijskih avtomobilov pri nas med osem in devet odstotkov – torej bistveno skromnejši kot v Nemčiji in še marsikje.

V tej luči kaže omeniti tudi Francijo. Tam so – kot smo že pisali – subvencije za električne avtomobile omejili tudi za avtomobile evropskih ali ameriških znamk, ki nastajajo na Kitajskem. To tudi pomeni, da te dobrobiti ni več deležna tudi pri nas dokaj uspešna Dacia Spring, ki pri nas sicer velja za najcenejši tovrstni avtomobil. Tako ali drugače – povsem verjetno je, da bo prodaja teh avtomobilov ob ukinitvi subvencij (tam, kjer jih še imajo) skromnejša. In s tem se zanesljivo precej podirajo načrti EU za leto 2035.

***

V Wolfsburgu, kjer je doma nemški avtomobilski koncern, se lotevajo obsežnih varčevalnih ukrepov.

Volkswagen zateguje pas

V zgoraj omenjeni Nemčiji se lahko ob vsem drugem pohvalijo tudi s kar zglednim odnosom na relaciji sindikati-vodstva tovarn. To morda še toliko bolj velja za nemško avtomobilsko industrijo oziroma sindikat IG Metall. To je največje, pa hkrati tudi najvplivnejše nemško sindikalno združenje, ki ima izjemno veliko težo tudi (ali predvsem) tedaj, ko so na vrsti varčevalni ukrepi. To je pred časom lahko ugotovil tudi Elon Musk, saj se sindikat uspešno organizira v ‘njegovi’ nemški tovarni. Z vsem tem se sedaj ukvarjajo tudi v koncernu Volkswagen (VW), ki ga čakajo obsežni ukrepi, s katerimi naj bi povečali produktivnost in predvsem dosegli dobro finančno stanje. Zahtevno početje.

Kot so že nekaj časa nazaj sporočili iz VW, naj bi tja do leta 2026 z različnimi ukrepi privarčevali okoli 10 milijard evrov. Sedaj iz Wolfsburga, kjer je koncern doma, prihaja novica, da se je vodstvo tovarne uskladilo s sindikati, kako doseči ta cilj. To med drugim pomeni, da naj bi do prej omenjenega leta dosegli 6,5-odstotno dobičkonosnost. V tem času naj bi vsako leto z učinkovitejšo nabavo privarčevali 320 milijonov evrov. Nadaljnjih 250 milijonov evrov naj bi prihranili z ‘optimizacijo poprodajnega poslovanja’, še dodatnih 200 milijonov evrov pa z izboljšavami oziroma spremembami proizvodnih časov. Naslednjih 400 milijonov evrov naj bi prihranili z zmanjšanjem števila testnih vozi, ki jih uporabljajo pri tehničnem razvoju. Seveda to ni vse.

V začetku tega meseca naj bi po pisanju Automotive News Erope zaposleni dobili obvestilo, da naj bi zmanjšali stroške t.i. administrativnega dela (velja zgolj za matični Volkswagen) za petino, kar naj bi znova prineslo določen prihranek. Če bo treba, bodo ponudili »tudi selektivne sporazume o prekinitvi dela.« To naj bi po tej nekoliko zapleteni formuli pomenilo, da bodo ali naj bi tako izpraznjena delovna mesta ostala nezapolnjena, vendar pogodba o delu ne bo prekinjena. Kaj to natančno pomeni, ta hip še ni znano. Gotovo ni nepomembno, da naj bi razvojne cikle s sedanjih 50 zmanjšali na 36 mesecev. Glede na to, da je ta hip vse skupaj pretežno namenjeno zgolj matičnemu VW, je povsem verjetno, da bo čez nekaj časa to doletelo tudi druge tovarne znotraj koncerna. Vendar se zdi, da je VW najbolj na udaru, saj je znano, da mu gre vse slabše na Kitajskem, ki je zanj izjemno pomemben trg. In vendar – vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če vse to ne bo zadostovalo. Nabor ukrepov, pogosto uporabljenih v težkih časih, zanesljivo ni pozabljen.

***

Tesla ima težave (tudi) na Norveškem.

Tesla pod povečevalom na Norveškem

Videti je, da se nad Teslo znova zgrinjajo črni oblaki – vsaj če bi sodili po tistem, ko so se v ZDA odločili za izredni pregled oziroma vpoklic vsaj dveh milijonov avtomobilov zaradi pogostih in tudi tragičnih napak pri delovanju avtopilota oziroma sistema samodejne vožnje. Sedaj se je ameriška avtomobilska hiša znašla pod povečevalom na Norveškem, ki je za Teslo pomemben oziroma uspešen trg. Lastniki se namreč pritožujejo zaradi težav z vzmetenjem in krmiljenjem.

Zanimivo pri vsem tem je, da te težave niso nekaj novega, kajti lastniki Tesel so se pogosto pritoževali nad delovanjem podvozja. Toda doslej je tovarna tako rekoč ignorirala njihove pritožbe. Če bo norveški regulator prometne varnosti ugotovil, da so pritožbe lastnikov Tesel resnične oziroma upravičene, lahko zahteva odpoklic oziroma izredni pregled vozil, pa čeprav se proizvajalec s tem ne strinja. Kot piše Reuters, naj bi bilo to jasno v prihodnjih dneh.

Pri tem gotovo ni nepomembno, da je omenjeni regulator o napakah spraševal tudi vodje Teslinih servisov. Tovarna je kljub številnim pritožbam napake pripisala ‘zlorabi voznikov oziroma lastnikov’ in s tem skušala zmanjšati ali se izogniti dodatnim stroškom. Ravnanje ameriške avtomobilske hiše je precej nenavadno predvsem zaradi tega, ker je od leta 2013 vodilna na norveškem avtomobilskem trgu pri prodaji električnih baterijskih avtomobilov. Od prej omenjenega leta naj bi tam prodali več kot 123 tisoč Tesel, vsaj 120 tisoč pa jih je še vedno v uporabi. Tesla ima v svoji poslovni agendi marsikaj – od produkcijskega pekla do vsega tistega, kar prinaša uspeh na trgih.

Janez Kovačič