
Francois Provost je oče nove Renaultove strategije futuREady.
Nekdaj Renaulution, sedaj futuREady
Lanskega julija je nepričakovano odšel Luca de Meo, izvršni direktor skupine Renault (še Dacia in Alpine), nasledil ga je Francois Provost. Ko se je de Meo povzpel na vrh skupine Renault (2020), je bila ta globoko v rdečih številkah. Rodil se je načrt oziroma strategija Renaulution, francoska avtomobilska družba je zadihala s finančnim in siceršnjim plusom. Sedaj je nastal nov načrt futuREady, pod njim je seveda podpisan Francois Provost.
Skupina Renault je dobro znana in tudi uspešna predvsem na evropskih trgih. To je bila nekoč prednost, v novih oziroma sedanjih okoliščinah se ozira po novih prostorih in seveda kupcih. Zanimivo oziroma že dolgo je znano, da niso prisotni – ali pa zgolj simbolično – na dveh največjih avtomobilskih trgih na obli, torej na kitajskem in tistim v ZDA. Toda Kitajska je kljub vsemu veliko bolj prisotna v načrtih Renaulta, saj obstaja tehnološka in tudi produkcijska povezana s kitajsko skupino Geely, medtem ko se zdi, da avtomobilski svet na drugi strani Atlantika zanje (še) ni zanimiv. Prav zaradi tega se postavlja vprašanje, koliko je nova strategija, ki predvideva »na srednji rok ustvariti trajno trdne in odporne finančne rezultate z operativno maržo med petimi in sedmimi odstotki ter povprečnim denarnim tokom v višini 1,5 milijarde evrov na leto«, kot je med drugim zapisano v načrtu futuREady, uresničljiva. Čeprav ob njegovi predstavitvi to ni bilo izrecno rečeno, je bolj ali manj jasno, da je fokus skupine Renault veliko širši kot je bil doslej in je zanje vse bolj zanimiv (tudi) indijski avtomobilski trg. Ta postaja zanimiv tudi za druge avtomobilske tovarne oziroma skupine in zato utegne biti tam konkurenca oziroma gneča vse hujša.
Sicer pa je Francois Provost, za katerega pravijo, da je najprej ‘zmanjševalec stroškov’ (kot so v času, ko je skupino Volkswagen vodil pokojni Ferdinand Piëch, imenovali Inakija Lopeza, ki je iz ZDA prišel finančno ozdravit nemško avtomobilsko korporacijo) ob vsem drugem napovedal, da skupina do leta 2030 načrtuje kar 36 novih modelov oziroma avtomobilov vseh treh znamk. Naši cilji so ambiciozni, je ob tem dejal Provost. Drugega mu tako ali tako ne preostane.
***

Novo zmogljivo baterijo so preskusili v modelu BYD Yanwang U7.
BYD in njegova Blade Battery 2.0
Kitajski Build Your Dreams (BYD), ki je lani postal največji izdelovalec električnih in s tem tudi vseh elektrificiranih vozil (in pri električnih prehitel ameriško Teslo), je te dni objavil, da je razvil in tudi že uporabil oziroma preskusil novo baterijo, ki z enim polnjenem omogoča doseg malenkost čez 1.000 kilometrov.
Litij-železno-fosfatno Blade Battery 2.0, kot so jo imenovali, z energijsko gostoto 200 Wh/kg, so preskusili v BYD Yangwangu U7. Kot pravijo, je mogoče baterijo napolniti za doseg 400 kilometrov zgolj v petih minutah. To je ta hip vse. In gotovo kaže tudi na to, kako hitro oziroma dramatično se spreminja avtomobilski (električni) svet.
***

Lanski poslovni rezultati skupine VW so bili zelo skromni.
Blume: Poslovni model se je iztekel
Največji evropski izdelovalec avtomobilov nemški Volkswagen (VW) lani in tudi letos zapolnjuje naslove, pri čemer je v ospredju zelo enostavno sporočilo – leto 2026 bo naporno, pa tudi kasneje utegne biti zahtevno. Ali kot pravi prvi mož skupine Oliver Blume, ki je od letošnjega 1. januarja ‘zgolj’ na čelu VW in ne (več) tudi Porscheja: »Postaja očitno, da se je poslovni model, ki je bil učinkovit nekaj desetletij, iztekel. Vsak mesec se pokaže, kako ranljiv in spreminjajoč je ta svet.« Ne bi se bilo mogoče bolj strinjati.
Lani je skupina, ki združuje številna avtomobilska imena, ustvarila operativno maržo – zaslužek po plačilu fiksnih stroškov, plač ipd., vendar pred plačilom obresti in davkov – v višini zgolj 2,5 odstotka. To je zelo malo. Letos naj bi bila med štiri in 5,5 odstotka, toda nekateri so prepričani, da marža v višini 4,6 odstotka (ali nekaj podobnega) na dolgi rok skupini ne bo zagotovila spodobnega finančnega poslovanja. Veliko razočaranje in problem je nekdaj izjemno donosni in uspešni Porsche, katerega dobiček je bil lani kar za 98 odstotkov skromnejši kot leto prej – pa tudi to ni bilo uspešno. Posledično je trpel ves koncern, kajti njegov dobiček se je lani zmanjšal za nekako 40 odstotkov v primerjavi z letom 2024 (6,9 milijarde evrov). Očitno je, da ostaja na pladnju načrt, po katerem naj bi število zaposlenih do leta 2030 zmanjšali za 50 tisoč in to zgolj v Nemčiji, kjer imajo tudi največ zaposlenih. In ker skupina iz Wolfsburga tako ali tako trpi zaradi padca prodaje na Kitajskem, Trumpovih carin, skromnejšega povpraševanja doma in v Evropi, se je ta neugodni seznam razširil še za vojno na Bližnjem vzhodu. Ni enostavno.
Janez Kovačič








