Avtomobilski teden 52, 2024

Vsaj glede smrtnih žrtev v prometu je bilo doslej letošnje leto manj problematično kot lansko.

Leto 2024: doslej manj mrtvih v prometu kot lani

Leto še ni končano, toda znani so nekateri podatki o prometni varnosti na slovenskih cestah do 22. decembra. Statistika se utegne tja do 31. decembra še nekoliko pokvariti oziroma spremeniti, kajti zadnji dnevi leta so v tem pogledu razmeroma problematični. A kljub temu je mogoče reči, da je bilo dogajanje na slovenskih cestah v omenjenem obdobju ugodno, čeprav je v tej oceni zaradi bistva – umrlih in ranjenih – kar nekaj ironije. Pa vendar.

Po podatkih slovenske policije je do 22. decembra na slovenskih cestah umrlo 70 ljudi. Veliko in zanesljivo preveč. Toda po drugi strani je to manj kot lani v tem času (78) in najmanj doslej. Leta 2023 je v prometnih nesrečah umrlo 83 ljudi. Pomeni, da je ‘rekord’ dosegljiv – če se seveda v teh nekaj dneh ne bo zgodilo kaj posebej tragičnega. Tudi drugi podatki so spodbudni. Letos ni bilo smrtne nesreče oziroma žrtve med vozniki e-skirojev, kar je spodbudno – upoštevaje dejstvo, da se velika večina vozi hitro in prehitro, da so zlasti ponoči slabo vidni in da se požvižgajo na prometno signalizacijo oziroma znake. Tudi med mlajšimi od 18 let je bilo letos manj žrtev, prav tako je umrlo manj pešcev (8) in kolesarjev (5), za polovico pa se je zmanjšalo tudi število umrlih sopotnikov v avtomobilih (letos 9, lani 17). In seveda obstaja tudi slabši del te statistike. Letos se je hudo poškodovalo več ljudi kot lani, in sicer 874, lani v tem času pa 828.

Zanimivih je še nekaj drugih podatkov za nedokončano leto 2024. Med 16. marcem in 12. aprilom je bilo obdobje brez ena same smrtne nesreče oziroma žrtve (torej 28 dni). Lani smo imeli dve takšni obdobji, ki sta trajali po 17 dni, in sicer od 2. do 18. marca in od 20. septembra do 6. oktobra. Najbolj črna oziroma tragična tedna na naših cestah sta bila letos med 10. in 16. junijem ter med 16. in 22. septembrom, ko je vsak teden umrlo po pet ljudi. Leto smo imeli tudi tri prometne nesreče, v katerih so hkrati umrli po trije ljudje. Ker upanje umre zadnje, je vendarle upati, da bo leto 2024 ‘ugodno’.

***

Toyota tako rekoč proda vse, kar naredi.

Toyota naredi manj, proda več

Japonska Toyota, največja avtomobilska korporacija na obli, se letos sooča z zanimivim fenomenom – naredi manj, proda pa nekaj več. Razlika seveda ni velika, kaže pa – vsaj zdi se tako – na zelo premišljeno in dobro načrtovano poslovanje v številnih pogledih.

Tovarna je namreč novembra izdelala za dobrih šest odstotkov manj vozil kot lani, pri čemer je bil to že deseti zaporedni mesec s produkcijskim minusom. Toda po drugi strani je bil november že drugi zaporedni mesec, ko so prodali več kot so naredili – pomeni, da je bilo marsikaj na zalogi. Kot pravijo, je večja prodaja predvsem posledica solidne prodaje tako na Kitajskem kot tudi v ZDA, torej na dveh najpomembnejših trgih. Doma, na Japonskem, naredi Toyota nekako dve tretjini vseh avtomobilov, novembra pa je bila produkcija skromnejša za sploh ne tako majhnih 9,3 odstotka, pri čemer naj bi bila to posledica dejstva, da je bil produkcijski koledar ta mesec krajši za dva dneva. Prodaja je šla v omenjenem mesecu v drugo smer, torej navzgor, saj je bilo kupcev za 1,7 odstotka več kot novembra lani, pri čemer je bil to tudi absolutni novembrski rekord. In da bo vse jasno, so se pri Toyoti odločili, da bodo za predsedniško inavguracijo Donalda Trumpa, kar se bo zgodilo 20. januarja, donirali milijon dolarjev …

***

Pogovori o združitvi Honde in Nissana seveda še niso končani.

Honda in Nissan skupaj leta 2026

Napovedana združitev Honde in Nissana, drugega in tretjega izdelovalca avtomobilov na Japonskem, naj bi se dokončno zgodila avgusta 2026. Še prej bo treba doreči vse podrobnosti, ki naj bi zagotovile, da bo ta skupina po obsegu proizvodnje prehitela korejsko navezo Hyundai-Kia, ki ta hip kotira kot tretja največja na obli. Utegne se zgoditi, da bo zraven tudi Mitsubishi, saj je Nissan njegov večinski lastnik. In zakaj hitenje?

Videti je, da imata obe tovarni v vizirju predvsem kitajski avtomobilski trg. Ta je največji na svetu, na njem sta obe hiši razmeroma dobro zasidrani, kar še posebej velja za Hondo. Toda Kitajska in Japonska imata vsaj tedaj, ko gre za zgodovino in politiko, še veliko nerazjasnjenega. To še zdaleč ni nepomembno, saj še niso pozabljeni časi, ko je prav to občutno vplivalo na prodajo japonskih avtomobilov na Kitajskem. Toda če ne bomo ukrepali, bomo izgubili, je ob tem dejal eden izmed Hondinih menedžerjev. Tržna oziroma kapitalizacijska vrednost te tovarne je precej večja od vrednosti Nissana, ki še vedno ostaja sestavni del zveze s francoskim Renaultom (zraven je tudi Mitsubishi). V letošnjih devetih mesecih je Honda prodala okoli 2,8 milijona vozil, Nissan pa 2,5 milijona. To pomeni, da sta bili na lestvici desetih največjih na sedmem in devetem mestu. In seveda se je ob tem oglasil tudi nam tako ljubi Carlos Ghosn, nekoč prvi v zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi. Človek, ki ga išče Interpol in ki se je nekako ‘zataknil’ v precej nevarnem Bejrutu oziroma Libanonu, pravi, da zveza teh dveh tovarn ne bo uspešna, ker nista komplementarni … Seveda ne.

Janez Kovačič