Avtomobilski teden 13, 2026

T03 in njegova cena v Italiji sprožata kar nekaj vprašanj.

Italija in kitajski električni malček

V teh nerodnih časih tudi za avtomobilsko industrijo ni ostala neopažena novica, da v sosednji Italiji ponujajo Leapmotor T03 za manj kot 5.000 evrov oziroma bolj točno – za 4.900 evrov. Avto je naprodaj tudi pri nas, vendar je cena tega električno gnanega malčka drugačna – 18.990 evrov, če pa je na voljo državna subvencija v višini 7.200 evrov, je v domači garaži za skromnih 10.290 evrov. Ampak to je še enkrat več kot pri zahodnih sosedih. Kako to?

Bolj ali manj je znano, da večina evropskih držav oziroma držav Evropske unije (EU) pospešuje prodajo baterijskih električnih vozil (BEV) tudi z državnimi subvencijami. Te so različne. V Italiji velja že nekaj časa posebna shema oziroma sistem, s katerim poskuša država povečati prodajo BEV, pri čemer ima ta tudi socialni pomen. Leapmotor T03 je v tem primeru res na voljo za 4.900 evrov, vendar je treba izpolniti nekaj pogojev.

Država k znižanju izhodišče cene, ki je 18.900 evrov (torej malenkost manj kot pri nas), prispeva maksimalno subvencijo v višini 11.000 evrov, kar je, kot že zapisano, občutno več kot pri nas. Toda kupec je deležen tega bonusa le v primeru, ko njegov letni dohodek ne presega 30.000 evrov, za povrh pa mora v razgradnjo oddati staro vozilo, katerega emisijski standard je Euro 0, 1 ali 2. Vse to pomeni, da mora biti doma res staro vozilo. Svoje k temu doda še kitajski Leapmotor, saj ponuja še 3.000 evrov popusta in tako je kitajski električni malček v italijanski garaži za 4.900 evrov. Ta hip še ni podatkov, ali je vse skupaj občutno pospešilo prodajo tega avtomobila, pri čemer se verjetno utegne ob tem vzporedno razviti ‘trgovina’ s starimi avtomobili oziroma tistimi, ki ustrezajo zahtevanemu okoljskemu standardu. Kaj vse to pomeni?

Italija je bila nekoč avtomobilska velesila tako v produkcijskem kot tržnem pogledu. Časi so že desetletja mimo: po prodaji so za Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, nekaj boljši od Španije, pa tudi Poljske. V produkcijskem pogledu je bilo lansko leto zanje katastrofalno, kajti na Apeninskem polotoku so izdelali vsega 379 tisoč avtomobilov, kar je bilo najmanj po letu 1954. Že predlani je italijanska premierka Girogia Meloni menila (zahtevala), da bi morali v Italiji letno izdelati vsaj milijon avtomobilov. Kakorkoli že, primer Leapmotorja T03 kaže tržno in siceršnjo anomalijo, ki gotovo ne bo pripomogla k temu, da bo naša zahodna soseda v avtomobilskem pogledu kaj kmalu znova tam (ali vsaj približno tam), kjer je nekoč bila.

***

Koncern VAG že dolgo obvladuje evropski avtomobilski prostor.

EU s februarskim minusom

Februarski posel z novimi osebnimi avtomobili v Evropski uniji (EU) ni bil kaj prida. Prodaja je bila v primerjavi z lanskim mesecem skromnejša za 1,2 odstotka, za povrh je to drugi zaporedni mesec, ko je bilo kupcev manj (januarja je bila prodaja skromnejša za 3,9 odstotka). Se je pa povečal tržni delež baterijskih električnih vozil (BEV), ki je bil v februarju 18,8-odstoten. Februarja je bilo na evropskih trgih oziroma v EU prodanih malenkost več kot 865 tisoč avtomobilov. Kako je šlo na začetku leta avtomobilskim tovarnam, ki so se ob vsem (carine, vojna v Ukrajini in sedaj še vojna na Bližnjem vzhodu) znova znašle pred številnimi zadregami?

Trg EU dovolj suvereno in že zelo dolgo časa obvladuje skupine Volkswagen (VW), ki napoveduje temeljito in gotovo tudi precej boleče prestrukturiranje, saj naj bi do leta 2030 zmanjšal število zaposlenih za okoli 50 tisoč – in to zgolj v Nemčiji. V drugem letošnjem mesecu je VW v EU prodal 230 tisoč vozil oziroma za 2,6 odstotka več kot februarja lani. Tržni vlečni konj skupine je že nekaj časa češka Škoda (dobrih 59 tisoč vozil oziroma 19,2 odstotka več kot februarja lani). Cupra, ki je lani vseskozi beležila pluse, je bila februarja v minusu (11 odstotkov manj), prav tako Porsche (5,4-odstotni padec), matični Volkswagen pa je bil prav tako v rdečih številkah (3,5 odstotka manj). Stellantis, lanski in tudi predlanski tržni bolnik, jo je tokrat bolje odnesel. Kupcev je bilo za 9,8 odstotka več, velik skok se je posrečil Fiatu (52,7 odstotka več), največji minus pa so imeli pri francoskem DS (27,2 odstotka manj).

Renault, ki ga zaradi bolj ali manj znanih razlogov (Revoz) nekaj podrobneje opazujemo, ne more biti zadovoljen. Februar se je končal z 15,5-odstotnim minusom, pri čemer je imela romunska Dacia kar za 25 odstotkov skromnejšo prodajo. Zanimiv in skoraj pretresljiv je pogled na tovarne, ki so se uvrstile za francosko skupino – prevladujejo minusi s komaj kakšno izjemno. BMW, Mercedes-Benz, Toyota, Hyundai-Kia, Ford, Volvo, Nissan, Suzuki, Mazda, JLR, Mitsubishi – vse pod lanskim februarskim dosežkom. Izjeme?

Nekaj njih, ampak zelo malo. Kitajski SAIC Motor je bil uspešnejši kot lani (14 odstotkov več), pa tudi BYD (Build Your Dreams), ki te dni prihaja na slovenski trg, je v drugem letošnjem mesecu zabeležil velik plus (185 odstotkov več). Tudi Tesla se je po lanskem debaklu nekoliko pobrala (skoraj 30-odstotno povečanje), na pozitivni strani je še Honda (16,4 odstotka več). In to je vse.

Janez Kovačič