Avtomobilski teden 25, 2022 Avtomobilski teden 25, 2022
Elon Musk, Tesla, Grüheide Vse tisto ali marsikaj tistega, kar je povezano z Elonom Muskom in njegovo Teslo, je pogosto nenavadno in tudi kontradiktorno.... Avtomobilski teden 25, 2022

Teslina tovarna v bližini Berlina bo nekoč zaposlovala 12 tisoč ljudi.

Elon Musk, Tesla, Grüheide

Vse tisto ali marsikaj tistega, kar je povezano z Elonom Muskom in njegovo Teslo, je pogosto nenavadno in tudi kontradiktorno.

Pred nekaj meseci je po dolgem napovedovanju in precejšni zamudi začela delovati Teslina tovarna v bližini Berlina. Za zamudo naj bi bile krive predvsem lokalne okoljske organizacije, ki se niso strinjale z nekaterimi načrti oziroma precej meglenimi obljubami ameriške avtomobilske tovarne. Sedaj tovarna v Grünheideju že deluje, vendar ne tako, kot bi si Elon Musk želel. Kot ugotavljajo pri največjem in tudi najmočnejšem nemškem sindikalnem združenju IG Metall, ki ima ‘pod seboj’ tudi večino delavcev v avtomobilski industriji, naj bi bile plače v Teslini tovarni vsaj za okoli 20 odstotkov nižje kot pri konkurenci. Tudi zato ali prav zaradi tega novačenje delavcev ne teče tako, kot so si pri Tesli zamislili. Ko bo tovarna delala s polno zmogljivostjo in bo začela obratovati tudi tovarna baterij in ne le avtomobilov, naj bi tam delalo okoli 12 tisoč ljudi, kar je tudi za nemške razmere veliko ali celo zelo veliko. Za zdaj dela približno 3.000 delavcev, znano je, da delo ponujajo tudi slovenskim delavcem.

Vse to je verjetno tudi posledica nekaterih zadnjih Muskovih twitov. Pred časom je namreč dejal, da ima »super občutek o tem, da se bliža kriza«, pa kljub temu napovedoval povečanje števila zaposlenih. Nekaj kasneje je svoje mnenje spremenil, zapisal, da se bodo plače verjetno znižale in da bo vsaj deset odstotkov zaposlenih izgubilo delo. Sedaj pravi, da tako berlinska tovarna kot tista v ameriškem Austinu izgubljata veliko denarja zaradi pomanjkanja baterij, ki prihajajo s Kitajske. Kakorkoli že, glede na to, da kljub vsemu pompu še vedno ni kupil Twiterja, pa čeprav se je zdelo, da bo to opravil hitro in zlahka, vsa ta zmeda tudi ni nekaj nepričakovanega.

***

VW na Kitajskem proda okoli 40 odstotkov svojih avtomobilov.

VW in njegova investicija na Kitajskem

V Nemčiji obtožbe o kršitvi človekovih pravic in podobnem jemljejo resno, pa pri tem ni v mislih zgolj država oziroma politika, pač pa tudi podjetja. Prav zaradi tega se je znova, tako kot pred tedni, v središču pozornosti znašel Volkswagen (VW), ki na Kitajskem gradi tovarno. Gradi jo na območju, na katerem ob drugih živijo Ujguri, manjšina pretežno muslimanske veroizpovedi, s katero tudi po ugotovitvah Združenih narodov kitajske oblasti ne ravnajo ustrezno.

Zdaj sta o tem spregovorila tudi predstavnik zaposlenih in predstavnik zvezne dežele Spodnje Saške v nadzornem svetu koncerna. Omenjena zvezna dežela je tudi največji delničar VW. »Skrbno pregledujemo oziroma tehtamo nekatera dejstva, povezana z gradnjo tovarne na Kitajskem«, sta zatrdila v intervjuju za Braunschweiger Zeitung. Kitajska stalno zanika, da bi nad Ujguri izvajala kakršenkoli pritisk. Tudi Herbert Diess, izvršni direktor koncerna, je za eno izmed ameriških TV postaj dejal, da nikogar ne silijo delati v njihovi tovarni, ki šele nastaja. Podobno ravnanje pričakujejo tudi od poslovnih partnerjev, ki sodelujejo pri investiciji. Toda nemška vlada je pred časom zavrnila garancijo, s katero bi VW zavaroval svojo naložbo na Kitajskem, prav zaradi dvoma o tem, ali kitajske oblasti z Ujguri ravnajo v nasprotju s pravili oziroma kršijo njihove pravice. Ampak vsaj eno dejstvo je nesporno – matični Volkswagen na kitajskem proda okoli 40 odstotkov svojih avtomobilov …

***

Na Otoku nič več ne subvencionirajo prodajo električnih avtomobilov.

Na Otoku brez subvencij, v Nemčiji pa premog in še kaj?

Evropska avtomobilska krajina se v zadnjem času hitro spreminja, to pa je posledica nekaterih potez oziroma napovedanih ukrepov največjih in s tem najpomembnejših držav, pa naj bodo članice Evropske unije ali pa tudi ne. Velja za Veliko Britanijo in Nemčijo.

Na Otoku so te dni povsem odpravili subvencije za električne avtomobile, že precej prej pa so odrekli pomoč pri nakupu priključnih hibridov. Razlog? Kot ugotavljajo v Veliki Britaniji, gredo električni baterijski avtomobili zadnje čase zelo dobro v promet in zato ni razloga za dodatno podporo. Zadnji podatki za Evropsko unijo kažejo podoben trend, saj se prodaja zlasti baterijskih električnih avtomobilov skoraj skokovito povečuje in to kljub zasoljenim cenam. To bi lahko pomenilo, da se bodo po Otoku zgledovale tudi druge zahodnoevropske države, medtem ko je na vzhodnem delu Stare celine v tem pogledu precej drugače. Seveda pa je zelo pomembno, kako se bo na spremenjene okoliščine, pa ne le pri električnih avtomobilih, odzvala Nemčija.

Precej pozornosti zbuja namreč napoved, ki ni neposredno povezana z avtomobili, pač pa je posledica težav pri dobavi ruskega plina in deloma tudi nafte. V Nemčiji ugotavljajo, da se bo, če se bodo okoliščine še zaostrile, povečala možnost ponovne večje uporabe premoga. To bi seveda pomenilo velik odmik od sedaj veljavne okoljske strategije, ki temelji na obnovljivih virih. Še bolj problematična in z dolgoročnimi posledicami bi utegnila biti napoved nemške vlade ali pa vsaj njenega finančnega ministra Christiana Lindnerja. Ta je dejal, da se Nemčija ne bo strinjala s prepovedjo prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje (MNZ), predvideno za leto 2035. Ko je minister govoril na srečanju nemškega industrijskega združenja, je menil, da vendarle obstaja ‘niša’ za MNZ in bi bila popolna prepoved leta 2035 nesmiselna, zato tega nemška vlada ne bo podprla. Vsekakor je to velika sprememba, vprašanje pa je, ali se bo tudi uresničila. Nenazadnje je v nemški vladi tudi t.i. zelena stranka in glede na njihovo politično in siceršnjo moč v Nemčiji napoved finančnega ministra verjetno ne bo povsem zlahka uresničljiva.

Janez Kovačič