Avtomobilski teden 47, 2022

Evropska izdelava avtomobilov naj bi bila še dolga leta odvisna od Kitajske.

Odvisni od Kitajske vse do leta 2030?

Odvisnost evropske in tudi ameriške avtomobilske industrije od kitajske oziroma azijske produkcije baterij za električne avtomobile naj bi po oceni nekaterih analitskih hiš trajala vse do leta 2030. Toda do tedaj bo treba v razvoj in izdelavo baterij investirati vsaj 160 milijard evrov. Veliko.

V zadnjem času je opazen velik trud tako v ZDA kot tudi v Evropski uniji (EU), da bi zmanjšali tovrstno odvisnost. Morda ali zanesljivo je prav vojna v Ukrajini razkrila, kako prevelika odvisnost na nekaterih področjih – pri energentih – povsem spremeni položaj tako posameznih držav kot nekaterih političnih skupnosti, kot je recimo EU. Kot ugotavljajo pri Goldman Sachsu, bi morale države oziroma avtomobilske industrije, ki so sedaj odvisne predvsem od Kitajske, investirati v tovarne za izdelavo baterij okoli 80 milijard evrov, več kot 60 milijard evrov bi morale nameniti izdelavi različnih sestavnih delov (verjetno so mišljeni sloviti polprevodniki), pa še vsaj 14 milijard evrov v obrate za pridobivanje litija, niklja in kobalta, najpomembnejših in najpogostejših sestavin za izdelavo baterij, in za povrh približno 12 do 13 milijard evrov za ustrezno obdelavo teh materialov. Skratka, potrebnega bo ali bi bilo veliko denarja. Kako se tega lotevajo v ZDA in kako v EU?

Precej različno. Američani oziroma Bidnova administracija je že 1. julija sprejeli zakon o obvladovanju inflacije. Zakon bo začel veljati 1. januarja in razburja tako evropske kot tudi vse druge države, ki imajo avtomobilsko industrijo. ZDA bodo prihodnje leto obilno podpirale predvsem izdelavo okoljsko prijaznih avtomobilov doma. To pomeni, da bodo subvencije za električne baterijske vozila – sedaj 7.000 dolarjev – namenjene le tistim tovarnam, ki te avtomobile izdelujejo v ZDA. Seveda gre za gospodarski protekcionizem, ki pa bo nekaj težje zaživel znotraj EU. Vsaj za sedaj še ni enotnega odgovora na poteze ZDA, še manj Kitajske, ki je tudi precej diskriminatorna, ko gre za avtomobilsko industrijo na njenem trgu. Evropske avtomobilske tovarne že nekaj časa zahtevajo, naj EU za kitajske avtomobilske tovarne uveljavi enaka pravila kot na Kitajskem veljajo za evropske avtomobilske proizvajalce. Toda EU v tem pogledu ni povsem enotna, kar je tudi – saj to je znano – predvsem posledica dejstva, da so zlasti nemške avtomobilske tovarne močno odvisne od kitajskega trga in bi lahko evropski zaščitni ukrepi sprožili reakcijo kitajske strani. Toda nekaj bo EU vendarle morala storiti tako v odnosu do Kitajske kot tudi do ‘zavezniške’ ZDA, pri čemer se ve, da je bila lani trgovina na relaciji Bruselj-Washington vredna okoli 1.000 milijard evrov.

***

Sehol X4 je športni terenec/križanec, ki naj bi bil osnova novega Moskviča 3.

Rusija in njen Moskvič 3

Ko gre za avtomobilsko industrijo v Rusiji, je vse bolj ali manj znano. Umaknile so se vse tiste avtomobilske tovarne, ki so tam izdelovale avtomobile, ob tem pa ustavile tudi prodajo oziroma distribucijo drugih avtomobilov. Znana je zgodba francoskega Renaulta, ki je menda za rubelj ‘prodal’ manjšo tovarno v bližini Moskve ruskemu avtomobilskemu raziskovalnemu inštitutu in se hkrati ‘odpovedal’ večinskemu deležu v največji ruski avtomobilski tovarni AvtoVAZ. In kljub tej vsesplošni abstinenci se v Rusiji nekaj le dogaja.

Kot poročajo, naj bi v bivši Renaultovi tovarni v bližini Moskve decembra stekla izdelava Moskviča 3. Ime je dobil po avtomobilu, ki s(m)o ga nekoč poznali tudi v Jugoslaviji, ‘dokazoval’ pa se je trpežnostjo in predvsem s problematično kvaliteto oziroma nezanesljivostjo. No, Moskvič 3 je na pogled športni terenec/križanec, z ozkimi lučmi v izvedbi LED in z velikim zaslonom v notranjosti. Čeprav v omenjeni tovarni tega niso potrdili, je precej očitno, da gre za avtomobil, ki je zelo podoben kitajskemu Seholu X4 oziroma JAC JS4, ki ga izdeluje kitajska tovarna JAC. Po nekaterih trditvah naj bi v resnici šlo za omenjeni avtomobil, ki pa naj bi bil nekoliko prirejen ruski uporabi oziroma cestam in okoliščinam. Seveda je vodstvo omenjene ruske tovarne vse te navedbe zanikalo in povedalo, da sodelujejo le z rusko avtomobilsko tovarno Kamaz, ki se sicer ukvarja s tovornimi vozili … Napovedujejo, da bodo prvi Moskviči 3 s tovarniških tekočih trakov pripeljali decembra, toda vsega 400, cene pa še niso znane. Sicer pa so že pred časom v Rusiji najavili, da naj bi letna izdelava avtomobilov v tej tovarni dosegla številko 100 tisoč. Optimistično.

***

Carlos Tavares se ozira tudi po Indiji.

Indija na muhi Stellantisa

O Indiji in njenem avtomobilskem trgu oziroma o državi, ki ima skoraj toliko prebivalcev kot Kitajska (obe po okoli 1,4 milijarde), ne vemo veliko. Dejstvo pa je, da je to po obsegu prodaje peti največji avtomobilski prostor na obli. Torej je precej razumljivo, da postaja vse bolj zanimiv za številne avtomobilske tovarne, seveda tudi za koncern Stellantis.

Carlos Tavares, izvršni direktor koncerna, je dejal, da razmišljajo o izdelavi električno gnanega avtomobila v Indiji. Tam so stroški dela in seveda vsi drugi stroški bistveno manjši kot recimo v Evropi. »Doslej se nam v Evropi ni posrečilo izdelati cenovno primernega električnega avtomobila. To pa pomeni, da bi bila to priložnost tudi za Indijo. Nismo se še odločili,« je dejal Tavares. Ob tem je menil, da bi takšen avtomobil tudi izvažali. Zgrajen naj bi bil na koncernski osnovi (Smart Car), na kateri je narejen novi Citroën C3. Tavares je bil mnenja, da bi v Indiji ob tem izdelovali tudi baterije za to vozilo, saj je prav to najdražji in hkrati eden najpomembnejših sestavnih delov električnega vozila. Zanimivo je, da ima Stellantis v Indiji že dve tovarni (Citroën in Jeep), v kateri v sodelovanju z indijskima partnerjema nastajajo avtomobili, hkrati pa še tovarno motorjev in tehnološki center. Pomeni, da indijski trg zanje kljub vsemu ni velika ali popolna neznanka.

Janez Kovačič