Avtomobilski teden 50, 2023

V Pomiglianu sedaj nastaja bencinska verzija Pande.

Električna verzija Fiatove pande iz Kragujevca?

Ugibanje o prihodnji usode novomeškega Revoza je podobno razburkani vožnji po morju – enkrat na valu in s pogledom v prihodnost, drugič nekje tam spodaj in z občutkom popolne negotovosti. Ta hip se zdi, da je usoda Fiatove tovarne v srbskem Kragujevcu veliko manj problematična, celo optimistična. In za to je poskrbel nihče drug kot srbski predsednik Aleksander Vučić.

Čez nekaj dni bodo v Srbiji volitve. Skoraj ga ni resnega analitika, ki bi domneval, da Vučićeva stranka ne bo zmagala – tako ali drugače. Predsednik, ki pri vsem tem še zdaleč ni brez greha, pa po drugi strani skrbi, da v javnost prihajajo novice, ki jih ta sprejema z naklonjenostjo. Korak do političnih glasov je potem le še korakec. Torej – pred časom je bil Vučić na obisku pri Giorgii Meloni, predsednici italijanske vlade. Ko se je vrnil v Beograd, je sporočil, da bo Fiat v Kragujevcu izdeloval električno verzijo nove Pande! Omenjena avtomobilska tovarna, ki spada pod okrilje Fiata, ta pa je znotraj koncerna Stellantis, se zadnja leta srečuje z še morda hujšimi zadregami kot Revoz. Fiat 500L, mali enoprostornik, je bolj ali manj preteklost – tako kot velika večina enoprostornikov, kolikor jih je še pač pri življenju. Lani sta srbska vlada in Stellantis sklenila dolgoročno pogodbo, po kateri naj bi v Kragujevac vložili okoli 190 milijonov evrov. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi Carlos Tavares, prvi izvršni mož Stellantisa, kar je dalo dogodku še dodatno težo. Že tedaj je bilo rečeno, da bodo v tem šumadijskem mestu izdelovali električni avtomobil tega koncerna, vendar ni bilo povedano, katerega. Sedaj se zdi – vsaj če je verjeti Vučiću – da dvomov ni več. Nova električna Panda naj bi bila nared že sredi prihodnjega leta, kar pomeni, da se morajo v Kragujevcu že pripravljati na začetek proizvodnje. Ta avtomobil naj bi bil narejen na enaki osnovi kot Citroën ë-C3, torej električna verzija tega malega Citroëna. To pomeni, predvidevajo pri Automotive News Europe, da naj bi stal okoli 23 tisoč evrov. Ob tem dodajajo, da naj bi se nekaj kasneje pojavila celo nekaj krajša varianta električne Pande in stala približno 20 tisoč evrov.

Sedaj Pando izdelujejo v Fiatovi tovarni Pomigliano v bližini Neaplja. Ko so se že pred časom pojavile novice, da naj bi nova električna Panda nastajala izven Italije, so se temu ostro zoperstavili sindikati. Carlos Tavares je nato dejal, da naj bi sedanja Panda nastajala vse do leta 2026, lahko pa tudi dlje, če se bo EU strinjala z datumsko preložitvijo nekaterih predpisov o izpustu škodljivih plinov. Te dni je bil Robert Golob v Parizu, kjer je se je z Emanuelom Macronom srečal tudi na delovnem kosilu. Morda se naš premier čez čas pojavi na slovenski sceni in objavi, da bo novi električni Twingo znova (ali tudi) novomeški. Recimo. Ampak nobeno kosilo ni zastonj …

***

Porsche Slovenija: kljub zadržanim napovedim uspešno leto 2023.

Kako Porsche Slovenija in Emil Frey?

Prednovoletni čas je tudi obdobje, ko nekateri povedo nekaj tudi o svojih preteklih dosežkih. Podrobnejših finančnih poročil seveda še ni, to je prihranjeno za prve mesece prihodnjega leta. Toda marsikaj je že jasno, teh nekaj tednov do novega leta bistveno podobe – slabe, dobre, povprečne ali kakršnekoli že – ne more spremeniti. Kaj so rekli pri Porscheju Slovenija (PS) in Emil Freyu, podjetjih, ki v veliki meri obvladujeta slovenski avtomobili prostor?

Pri prvem so bili glede rezultatov in vsega tistega, kar se jim je posrečilo uresničiti v letu 2023, dokaj zadržani, nič evforični, kar je bilo značilno za dogajanje pred točno letom dni. Velja tako rekoč za vse znamke znotraj PS. »Smo vodilni na slovenskem avtomobilskem prostoru, naš skupni tržni delež je približno 33-odsoten, vse kaže, da bomo prodali/dobavili okoli 17.700 vozil,« je ob tem dejal generalni direktor Danilo Ferjančič. Zanimive so še nekatere druge njegove ocene slovenske avtomobilske scene.

Slovenska prodaja osebnih avtomobilov naj bi do konca leta dosegla/presegla številko okoli 47 tisoč, kar je ocenil za stagnacijo, pri čemer je vendarle ocenil kot pozitivno predvsem to, da je bilo vsega 13 odstotkov t.i. enodnevnih registracij, ki so zadnja leta bistveno pačila sliko dogajanje. Izpostavil pa je izjemno rast uvoza rabljenih avtomobilov, trg, ki kot je dejal, tako rekoč »cveti.« Po njegovih ocenah naj bi ta letos znašal nekako 38 tisoč vozil, kar je v primerjavi s prodajo novih osebnih avtomobilov izjemno povečanje. Izpostavil je tudi dobro poslovanje programa oziroma znamke Moon, kjer so imeli pet milijonov evrov prometa, to pa je številka, ki je bistveno večja kot lani.

V prihodnjem letu bodo imeli pri PS veliko dela z novostmi, ki jih je bilo letos vsaj pri nekaterih znamkah malo. Tako bo matični Volkswagen predstavil kar 12 novih ali prenovljenih vozil tako v okviru programa osebnih kot tudi gospodarskih vozil, pri čemer je za avgust napovedano prenova slovitega Golfa.

Pri Audiju, ki je tudi znotraj PS oziroma koncerna Volkswagen (VW), so bili glede vsega v skoraj minulem letu manj zadržani. »Leto 2023 je bilo eno najuspešnejših za nas,« je povedal direktor programa Audi Franci Bolta. Številke v tem primeru ne lažejo: njihov tržni delež bo okoli triodstoten, s tem so se utrdili na prvem mestu med prodajalci t.i. premijskih vozil, letos pa naj bi dobavili 1.800 Audijev ali 30 odstotkov več kot lani. Delež električno gnanih vozil bo približno 13 odstotkov, kar bo nad povprečjem tega trga.

Škoda se je letos utrdila na drugem mestu, torej takoj za vodilnim Volkswagnom in pred Renaultom, njen direktor Peter Podlipny pa je minulo leto ocenil za »zelo dinamično,« njihov tržni delež pa se je zasidral pri 11 odstotkih. Gotovo je za slovenske kupce zanimiva napoved, da bodo sredi poletja na sceno pripeljali prenovljeno Octavio, avto, ki ima na slovenskem trgu velik potencial. Seat in Cupra, za katera skrbi direktor Edvard Strajnar, se ima s čim postaviti: našli so kupce za okoli 1.800 Cuper in Seatov, s tem pa obseg prodaje povečali za zelo spodobnih 13 odstotkov.

Jožko Tomšič, Emil Frey: krepitev vloge podjetja tudi izven osnovne dejavnosti.

Pri družbi Emil Frey, ki v Sloveniji skrbi za devet pomembnih avtomobilskih znamk tako osebnih kot lahkih in težkih gospodarskih vozil in ki ima v lasti 17 objektov na 97.000 kvadratnih metrih površine na ljubljanski Dunajski cesti, so v letošnjem letu še okrepili svoje aktivnosti vseh vrst, ki niso neposredno vezane na avtomobilsko prodajo: izobraževanja v šolskem centru, promocijo zdravja v kolektivu, solidarnost (aktivnosti z invalidi, obdarovanje otrok v slabem ekonomskem položaju, donacije pri naravnih nesrečah …) in še kaj. Prenovili so salon vozil Mercedes-Benz, postavili več polnilnih postaj za električno gnana vozila, namestili bolj varčno razsvetljavo v objektih, obnovili zaklonišči pod zgradbo in ju spremenili v muzej, med načrti za 2024 pa sta tudi vzpostavitev delavnice za popravila pogonskih baterij vseh znamk skupine in postavitev fotovoltaike na eni od svojih zgradb v Ljubljani.

Direktor Jožko Tomšič ocenjuje, da bo letošnja prodaja osebnih vozil na našem trgu slabih 49 tisoč vozil, od tega 4.500 električno gnanih.

Ko gre za prodajo avtomobilov njihovih znamk, je stanje sledeče: pri Hondi bodo letos prodali okoli 130 vozil (načrt za 2024 je vsaj 300, prihajata elektrificirana CR-V in ZR-V e:HEV), pri Mitsubishiju 277 vozil (novosti v 2024: Colt, ASX in Outlander PHEV), pri Mercedes-Benzu 1.583 avtomobilov, pri Citroënu 2.486 vozil, pri DS 75 vozil (v 2024 naj bi jih prodali vsaj 120), pri Peugeotu 2.797 vozil, pri Fiatu 1.749 vozil, pri Jeepu 244 vozil in pri Alfi Romeu 100 vozil. Veliko pričakujejo tudi od prenove palete lahkih gospodarskih vozil (Fiat, Peugeot, Citroën) in tu tudi dobave le-teh podjetjem, ki jih preurejajo v avtodome.

***

Tesle v ZDA gredo na pregled. Kaj pa drugje?

Tesle pod povečevalom ameriških oblasti

Morda je vse skupaj trajalo predolgo, toda sedaj se je zgodilo – ameriška Tesla bo vpoklicala več kot dva milijona avtomobilov, in sicer zaradi nepravilnosti pri delovanju sistema samodejne vožnje (avtopilot). To pomeni, da bodo na oni strani Atlantika pregledali skoraj vse Tesle, ki so bile prodane doslej, pri čemer gre za vse modele. Elona Musk se še ni glasil.

To je posledica dolgotrajne preiskave, ki jo že nekaj let izvaja ameriška agencija za varnost avtocestnega prometa NHTSA. Vsaka Tesla, prodana v ZDA, je serijsko opremljena s tem sistemom, ki naj bi ob vsem drugem – torej električnem pogonu – predstavljal bistveno prednost ameriških avtomobilov. V zadnjih letih so se v javnosti pojavile številne novice o tem, da sistem samodejne vožnje ne deluje tako kot bi moral – kot vse kaže sedaj, so se zaradi prevelikega zaupanja vanj zgodile tudi tragične nesreče. Po teh poročilih bodo pregledali vsaj 50 prometnih nesreč, v katere so se zapletle Tesle. Kaj to pomeni za prihodnost omenjene ameriške avtomobilske tovarne, je mogoče zgolj ugibati. Vprašanje pa je tudi, kdaj bodo na takšen pregled prišle na vrsto Tesle, ki so bile prodane na drugih trgih. Nauk? Ko se te lotijo na oni strani, ni lahko. Diesel-Gate je dokaz.

Janez Kovačič