Avtomobilski teden 12, 2026

Hormuška ožina in vse tisto, kar se dogaja tam doli, bistveno vpliva ne ceno nafte in tudi plina.

Formula z nekaj neznankami

Povpraševanje oziroma prodaja elektrificiranih avtomobilov in še posebej baterijskih električnih (BEV) je v letošnjih prvih mesecih v Evropski uniji (EU) vendarle poskočila. Razlike med trgi oziroma državami so precejšnje, vendar je bolj ali manj očitno, da niso v tržnem zatonu. Postavlja se vprašanje – koliko utegne vse to, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, vplivati na posel z njimi?

Vprašanje ta hip ne pozna odgovora in ni vredno zgolj milijon dolarjev. Toda bolj ali manj je jasno, da se zapleta pri dobavi nafte zlasti zaradi težav v Hormuški ožini. Slednja postaja ozko grlo svetovne trgovine z nafto, saj skozi teče približno petina vsega posla s tem energentom. Dlje ko bo vojna med ZDA in Izraelom na eni strani in Iranom na drugi trajala, bolj se bodo povečevale cene nafte, še bolj se bodo zapletle transportne poti. Kot kaže ta hip, se bo marsikaj (ali celo nekaj bolj) zapletlo pri dobavi stisnjenega zemeljskega plina (CNG), energenta, ki je pomemben za velik del predvsem razvitega sveta in potemtakem tudi Evrope. Toda vsaj za sedaj je bolj v ospredju vse tisto, kar se dogaja z nafto, plin utegne priti v ospredje (vsaj na Stari celini), ko se bo približevala prihodnja zima.

Cena za sod nafte (malenkost manj kot 160 litrov, kar je oznaka oziroma količina za barrel) je v zadnjih tednih že nekajkrat poskočila čez 100 dolarjev. To je nekakšna magična meja, ki ne vpliva le na ceno pogonskih goriv in kurilnega olja, pač pa je bistven dejavnik pri načrtovanju gospodarske rasti oziroma bruto družbenega proizvoda (BDP). Torej – če se bo vojna vlekla, in to se utegne zgoditi kljub vsem napovedim slovenskega zeta Donalda Trumpa, se bo zviševala tudi cena t.i. črnega zlata. S tem se utegnejo občutno spremeniti gospodarske napovedi, tudi slovenska gospodarska rast, ki je za letos napovedana pri 2,2 odstotka. To je še enkrat več kot lani, ko je dosegla skromnih 1,1 odstotka. Vse to utegne vplivati tudi na posel oziroma prodajo elektrificiranih avtomobilov in še posebej BEV. Zakaj?

Načeloma naj bi bili elektrificirani avtomobili in zlasti BEV manj odvisni od gibanja cen nafte in s tem bencina in dizelskega goriva. Toda to je dokaj enostavna in preprosta formula, ki pa ima vsaj nekaj neznank. S podražitvijo nafte se bodo bistveno spremenile tudi cele elektrike, ki je že sedaj nekakšna rak rana evropske industrije in še posebej intenzivnih gospodarskih panog, med katere tako ali drugače spada tudi avtomobilska industrija. Dražja elektrika ne spreminja le kalkulacij avtomobilskih tovarn, pač pa bo občutno vplivala tudi na ceno elektrike za električne avtomobile. Pod črto – če se utegne vsaj sedaj, ko je vojna tam doli v nekakšni začetni fazi, nekoliko povečati volja do BEV (in morda vseh elektrificiranih vozil), jo utegne visoka cena polnjenja baterij okrniti. Pa vendar – tisti, ki imajo že sedaj izdelan sistem polnjenja baterij (fotovoltaika in podobno) in so jim jasne vse podrobnosti, ki vplivajo na ceno kWh, utegnejo z nekaj manjšo zadrego spremljati vse tisto, kar se in se bo dogajalo s cenami bencina in dizla. In morda z nekaj veselja opazujejo tiste slovenske naftne družbe, ki so te dni že omejile točenje goriva …

***

Ameriška avtomobilska industrija nasprotuje morebitni prisotnosti kitajskih avtomobilskih tovarn na domačem trgu.

ZDA: Kitajska je grožnja naši konkurenčnosti

ZDA, drugi največji trg na obli, se je pod vladavino Donalda Trumpa, pa tudi v času prejšnjega predsednika, tako rekoč neprodušno zaprl predvsem za kitajske avtomobilske tovarne, vse druge pa so bile deležne dodatnih in zelo dragih carin. Toda te dni so ameriške avtomobilske tovarne poslale pismo v Washington, saj se bojijo, da bo Trump kljub vsemu nekoliko popustil pred kitajsko avtomobilsko konkurenco.

Pismo je bilo poslano še prej, preden je nepredvidljivi predsednik sporočil, da 31. marca na bo srečanja s kitajskim predsednikom. Vojna je in prav je, da sem doma, je menda dejal. Zakaj je ameriška avtomobilska industrija zaskrbljena? V zadnjem času so se začele pojavljati napovedi, da prvi človek tam v Washigtonu kljub vsemu razmišlja o tem, da bi kitajskim avtomobilskim tovarnam nekoliko odšvrknil ameriški avtomobilski prostor. Ta hip še ni jasno, ali gre zgolj za flirt, resno namero ali zgolj taktiko pred sicer odpovedanim srečanjem na najvišji ameriško-kitajski ravni. Kaj so napisali tisti, ki so na čelu ameriške avtomobilske produkcije?

»Prihod kitajskih avtomobilskih tovarn v ZDA bi bil velika grožnja ameriški konkurenčnosti, nacionalni varnosti in vsej avtomobilski industriji.« Kitajsko veleposlaništvo v ameriški prestolnici je takoj odgovorilo, da kitajska avtomobilska industrija ne uporablja »nepravičnih praks, pač pa njena konkurenčnost temelji na tehnološki inovativnosti in kvaliteti izdelkov.« Lepo, sedaj je morda na potezi slavni Donald.

Janez Kovačič