Avtomobilski teden 47, 2024

Bolna je predvsem nemška avtomobilska industrija.

Nemčija: zdrava brez avtomobilskih hiš

Dvom o pomenu tistega, kar se dogaja ali se je v minulih dveh tednih dogajalo v ZDA, se razblinja – pomen največjega gospodarstva na obli je vsaj ta hip veliko večji, kot je bilo mogoče domnevati. Vsaj tedaj, ko gre za gospodarsko/finančno dogajanje, ki v tem primeru temelji predvsem na pričakovanjih. In ta so – sodeč po dogajanju na ameriški borzi – izjemna.

Tesla je z zmago Donalda Trumpa očitno pridobila veliko, še več njen največji lastnik, sicer v tem primeru vse bolj kontroverzni Elon Musk. Tovarna se je znova uvrstila med sedmerico najvrednejših podjetij na obli oziroma med tiste, ki predstavljajo vrh indeksa S&P 500. Vredna je nekaj več kot bilijon (1 in 12 ničel!) dolarjev (tržna kapitalizacija) in dela družbo imenom kot so Apple, Nvidia, Microsoft, Amazon, Meta, Alphabet. Zanimivo ob vsem tem je, da naj bi se Elon Musk, ki postaja del Trumpove administracije, po pisanju agencije Reuters strinjal z namero o ukinitvi spodbud za baterijska električna avtomobila (BEA). Prav te naj bi bile ena izmed nevralgičnih točk novega Trumpovega predsedovanja, saj naj bi se jim življenje izteklo kmalu po tistem, ko bo Bela hiša dobila novega stanovalca. Tako od daleč se zdi, da je Musk pripravljen žrtvovati Teslino strategijo za naklonjenost novega ameriškega predsednika. Seveda se takoj poraja vprašanje, koliko časa bo ta ljubezen trajala. In to še posebej v primeru, ko bo, če bo, Trump uresničil svoje napovedi o bistvenem povečanju carin na kitajske izdelke. To pomeni, da bodo za ameriške kupce dražje tudi Tesle, ki nastajajo na Kitajskem. Ampak kaj lahko bi se zgodilo, da bodo iz paketa dodatnih carin izločene.

Po drugi strani se ne umirja napetost v Evropi oziroma v Evropski uniji (EU) in še posebej med nemškimi avtomobilskimi tovarnami. Zanimivo in ne spregledano pa je, da zadnji podatki nemških analitičnih hiš kažejo, da največjo evropsko gospodarstvo le ni v tako slabem stanju, kot se je zdelo še pred časom. Očitno je slabega poslovnega zdravja predvsem nemška avtomobilska industrija, sicer ključna panoga tam zgoraj. Če držijo ugotovitve nekaterih nemških analitičnih hiš, objavljenih v povezavi z nemškim borznim indeksom Dax, ki jih povzema Reuters, potem so druge dejavnosti zdrave ali celo zelo zdrave. V tretjem letošnjem trimesečju se je čisti dobiček nemških podjetij zmanjšal za 14,5 odstotka. Toda če iz tega računa izvzamemo nemške avtomobilske tovarne, potem se je čisti dobiček v omenjenem obdobju povečal za 33 odstotkov! Ugotavljajo tudi, da je sedanje porazno stanje nemških avtomobilskih hiš, pri čemer je najbolj na udaru koncern Volkswagen, tudi posledica izjemnih številk pred oziroma ob koncu pandemije. Spomnimo se: vse ali velika večina je prodala manj, zaslužila pa bistveno več. Kupci so stali v dolgih vrstah, cene (denar) ni bil problem, baterijski električni avtomobili so šele dobivali strateški zagon. Ocena, koliko časa bo to trajalo, je bila zelo napačna in zato je v Münchnu, Stuttgartu in predvsem v Wolfsburgu nemirno ali kar vroče. Nemirno pa je seveda tudi v Berlinu. In utegne biti še nekaj bolj, ko bodo objavljeni podatki o višini nagrad oziroma dividend, ki so jih v tem času dobili delničarji in vodilni v avtomobilskih hišah.

***

Carlos Ghosn je že skoraj pet let v Libanonu.

Carlos Ghosn in njegova zgodba

Devetnajstega novembra popoldne 2018 je na tokijskem letališču Haneda pristalo poslovno letalo. Na krovu sta bila dva pomembna moža francosko-japonske avtomobilske zveze Renault-Nissan-Mitsubishi: Carlos Ghosn, prvi človek skupine, in Greg Kelly, njegova desna roka in eden izmed direktorjev Nissana. Ko sta stopila na letališko ploščad, so jima nadeli lisice in ju aretirali. Tako se je začela ena izmed največjih zgodb avtomobilskega sveta, ki še ni dokončana.

Carlosa Ghosna so na Japonskem obtožili številnih nepravilnosti oziroma goljufij predvsem na račun Nissana, pa tudi zveze. Pod črto se je po njihovih izračunih nabralo za več kot 80 milijonov dolarjev, ki naj bi tako ali drugače, posredno ali neposredno, končali v njegovem žepu. Ghosna so v letu dni, kolikor se je vlekel sodni proces, nekajkrat izpustili iz pripora in ga nato ponovno aretirali. Šlo je tako daleč, da je japonske oblasti obtožil kršenja človekovih pravic. Njegova druga žena Carole, sicer tudi ameriška državljanka, je (menda) posredovala tudi pri tedanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, zanj naj bi se, sicer precej sramežljivo, zavzel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Sojenje se je zavleklo v december 2019. Na predzadnji dan tega meseca in leta pa je z Japonske prišla presenetljiva novica: Carlos Ghosn je pobegnil iz hišnega pripora in se čez nekaj dni pojavil v Libanonu. Zakaj tam? Kmalu je postalo jasno: ob francoskem in brazilskem državljanstvu je imel ali ima tudi libanonskega. Drugi, še nekaj pomembnejši razlog za njegov spektakularni pobeg – spravili so ga v zaboj za glasbila in prepeljali najprej v Turčijo, nato v Bejrut – pa se je pojavil precej kasneje: Libanon z Japonsko nima sporazuma o izročanju svojih državljanov. Ghosn je vse od tedaj v Libanonu oziroma nevarnem Bejrutu in nič ne kaže, da se bo spravil kam drugam. To bi bilo tudi nerodno in zanj predvsem nevarno, saj ga zaradi goljufije išče tudi Interpol, ki pa očitno tudi v tej bližnjevzhodni državi nima dovolj velikih pooblastil. Medtem je postalo jasno, da ima Ghosn ogromno masla na glavi. Te dni je ob vsem drugem francosko javno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskavo zoper njega in nekdanjo francosko ministrico za kulturo Rachido Dati. Vpletena naj bi bila v korupcijo, saj naj bi Datijeva od omenjene zveze dobila nekaj honorarjev za ‘svetovanje’. O uvedbi preiskave mora odločiti še sodišče. Sicer pa ni sporno, da je imel Ghosn s ‘svetovanjem’ kar nekaj izkušenj – tudi svoji sestri, ki živi v Braziliji, je na račun svetovanja izplačal kar nekaj denarja …

Janez Kovačič