Avtomobilski teden 46, 2018 Avtomobilski teden 46, 2018
Nemški Volkswagen se zadnjih nekaj let seveda ne bo spominjal s kakšnim posebnim zadovoljstvom. Toda nekaj temeljitejši premislek utegne pokazati in dokazati, da je... Avtomobilski teden 46, 2018

V ameriški Chattanooogi ima Volkswagen svojo tovarno, ki bi utegnila postati temelj zelo ambicioznih načrtov te germanske avtomobilske korporacije.

Nemški Volkswagen se zadnjih nekaj let seveda ne bo spominjal s kakšnim posebnim zadovoljstvom. Toda nekaj temeljitejši premislek utegne pokazati in dokazati, da je v slabem tudi nekaj dobrega.

Herbert Diess, sedanji prvi mož koncerna Volkswagen, je pred nedavnim dejal, da bi lahko skupina VW na novi osnovi MEB, namenjeni zgolj električnim avtomobilom, izdela do 50 milijonov vozil, in sicer že od leta 2020. Napoved se zdi s sedanjega zornega kota izjemno ambiciozna, celo nekoliko predrzna – upoštevaje tudi projekcije prihodnjega povpraševanja po električnem avtomobilskem pogonu. Ob tem je Diess omenil tovarno, ki jo ima VW v ameriški Chattanoogi. Tovarna je v proizvodnem pogledu razmeroma majhna, zato obstajajo možnosti za njeno širitev bodisi za električna bodisi za druga vozila. Že nekaj časa je v zraku tudi ideja o razširitvi sodelovanja z ameriškim Fordom in to predvsem pri gospodarskih vozilih. Prej omenjena številka o izdelavi električnih vozil upošteva tudi idejo, da bi svojo novo osnovo nemška avtomobilska korporacija posojala drugim tovarnam in v tem primeru se zdi Diessova napoved precej bolj realna.

Torej: afera z dizelskimi motorji je koncern tako rekoč prisilila, da je začel veliko hitreje kot sicer razmišljati tudi o drugih, se pravi alternativnih pogonih. Cena je visoka, a utegne se zgoditi, da bo čez čas štela kot pomembna in morda celo pozitivna prelomnica v zgodovini te največje avtomobilske skupine na obli.

***

Brexit deli britansko politiko in tudi ljudi. Zelo pa vznemirja tamkajšnjo avtomobilsko industrijo.

Drama na britanskem Otoku dosega vrhunec: osnutek težko pričakovanega sporazuma o odhodu iz Evropske unije je še bolj razklal britansko politiko. Da so razdeljeni tudi ljudje, je že dolgo znano, a se zdi, da je to manj pomembno …

Zelo na trnih je gospodarstvo, pa seveda avtomobilska industrija. Ta ima v Veliki Britaniji kakšnih 30 tovarn ali obratov, pri čemer je že dolgo znano, da so lastniki največjih doma na tujem, recimo v Nemčiji, pa na Japonskem, tudi v Indiji in verjetno še kje. Prav avtomobilisti so že pred referendumom opozarjali na pasti morebitnega odhoda iz združene Evrope. Pomagalo ni veliko, sedaj se stvari močno zapletajo. Dejstva so namreč nesporna: vsaj osem od desetih v Veliki Britaniji izdelanih avtomobilov dobi kupca bodisi na drugi strani Rokavskega preliva (v EU gre približno 54 odstotkov vseh na Otoku narejenih vozil) ali na drugi strani kakšnega ocena. Zmogljivosti britanske avtomobilske industrije močno presegajo potrebe domačega trga – tam ostane le nekaj več kot 20 odstotkov vseh avtomobilov – po drugi strani pa skoraj 80 odstotkov sestavnih delov prihaja prav iz EU. Seveda ima palica dva konca, toda nesporno je, da je otoška avtomobilska industrija veliko bolj odvisna od Evrope. In kje je kavelj?

Če pravega dogovora o izstopu ne bo, bo posel med EU in VB tekel po pravilih mednarodne trgovinske organizacije WTO. To pa pomeni, da utegnejo biti na Otoku izdelani avtomobili deležni dodatnih dajatev, s tem pa bo njihova konkurenčnost bistveno manjša. Nato je le še vprašanje časa, kdaj se bodo začela zapirati vrata tovarn. Scenarij je daleč od prijaznega.

Janez Kovačič