Avtomobilski teden 38, 2016

Kolesarstvo je pri nas v velikem vzponu, toda varnost in kultura kolesarjenja in kolesarjev je nekaj povsem drugega.

Seveda ni nujno, da vedno slediš politiki, še veliko manj, da jo razumeš. Toda pri nas se vse prepogosto dogaja, da nekaterih reči ne moreš nikoli razumeti – ker so tako neverjetne, da jih zlahka prepustiš kakšni Jurčičevi kozlovski sodbi v Višnji gori.

Takole: državni zbor je sprejel popravke zakonov o motornih vozilih in cestnem prometu. Odločeno je bilo, da bo treba do konca maja 2017 registrirati tudi dvokolesnike, s katerimi se ni mogoče peljati hitreje kot 25 km/h. Po novem naj bi bile obvezne tudi čelade, za povrh pa bi bila obvezna uporaba varnostne čelade tudi za vse kolesarje, stare do 18 let (doslej oziroma sedaj do 14 let). Toda državni svet, tisti drugi dom v slovenskem parlamentu, je izglasoval veto in popravkov obeh zakonov ne bo oziroma bo vse skupaj šlo v ponovno presojo v državni zbor. Lahko se torej zgodi, da bo vse ostalo tako, kot je bilo. In kako je?

Anketa, ki jo je opravila nacionalna TV, je med drugim pokazala, da so se večini predlagane spremembe zdele smiselne. Mladi lastnik motorčka je postavil piko na i: ker niso registrirani, jih kradejo kot srake. K temu je treba dodati še dejstvo, da so ti motorčki tehnično nepregledani, da je v primeru nesreče veliko zapletov ipd. Morda bo po novem bolje. Pametno, prepričljivo. Tudi nekaterim staršem se je zdelo zelo prav, da se starostna meja uporabe varnostne čelade za kolesarje poviša. Seveda, na drugi strani so bili glasovi proti, kar je pač logično, menda tudi demokratično. In tukaj stopi na sceno državni svet oziroma njegovi svetniki.

Poglejte, je dejal eden izmed njih, na družbenih omrežjih je zaradi tega veliko revolta. Popravki zakonov prinašajo le nepotrebne dodatne stroške in administrativna opravila, je bilo še dodano tej svetniški razlagi. Močni argumenti.

Varnost je res strošek. Ne le pri kolesarjih, tudi avtomobili bi bili veliko cenejši, če ne bi imeli toliko varnostne ‘šare’. Varnostni pasovi, vzglavniki, tretja zavorna luč in še vrsta drugih dodatkov pločevino podražijo, jasno. A so avtomobili prav zaradi tega veliko varnejši kot so bili. Enaka logika bi smela veljati tudi za kolesarje – je glava osemnajstletnika bolj varna pred udarci kot glava štirinajstletnika? Zelo dvomim. Glede na ‘kulturo’ kolesarjev predvsem v velikih mestih, recimo v Ljubljani, ko je vožnja v nasprotno smer na kolesarski stezi nekaj tako običajnega kot vožnja brez vsakršne luči ali odsevnika, ne bi bilo nič narobe, ko bila uporaba varnostne čelade obvezna za vse.

No, z glavami je tako ali tako marsikaj narobe. V tistih, v katerih so družbena omrežja bistven razlog za nasprotovanje smiselnim predlogom (zraven bi bilo treba prišteti še vse one in ono, kar se pojavlja na forumih, kjer so anonimneži tako ali tako največji junaki) , pa sploh. Ampak to je menda demokracija. O njej tudi pravijo: zaželiš si lahko vse, kar hočeš. Dobiš pa le to, kar si zaslužiš. In v tej državici si zaslužimo marsikaj.

***

Še nerojena Toyota C-HR se na evropske trge najprej pripelje v bencinski in hibridni izvedenki, o dizelski bodo še premislili.

Čeprav se zdi, da so posledice afere ‘Diesel-Gate’ nekako enosmerne in naj bi zadevale predvsem koncern Volkswagen, počasi postaja jasno, da nikoli več ne bo tako, kot je nekdaj bilo. Zlasti Stara celina je bila zadnja desetletja pravi dizelski eldorado. Opozoril, ki jih ni bilo tako malo, niso ali nismo hoteli slišati; konec koncev na Japonskem avtomobilov z dizelskim motorjem ne prodajajo, saj že dolgo veljajo za ‘umazane’. Na drugi strani Atlantika so bili razlogi dizelske abstinence pri osebnih avtomobilih na dlani: bencin je bil in je še tako poceni, da se z dizlom še precej časa ne bodo resneje ukvarjali. Toda sedaj se evropsko  navdušenje nad dizelskimi motorji počasi, toda dokaj zanesljivo krha oziroma zmanjšuje. Renault-Nissan je pred nedavnim napovedal temeljit premislek o svoji dizelski ‘filozofiji’, samo vprašanje časa in priložnosti je, kdaj se bodo s podobnimi pomisleki pojavile tudi druge avtomobilske hiše. Japonska Toyota je verjetno že naredila prvi korak v tej smeri: križanec C-HR, ki se bo na evropske trge pripeljal konec tega leta, ne bo opremljen z novim, 1,5-litrskim dizelskim trivaljnikom. Sprva je bilo načrtovano drugače, japonska hiša pa pojasnjuje, da se je tako odločila zaradi tega, ker prednaročila kažejo veliko zanimanje za bencinske in hibridno izvedenko. Hkrati priznavajo, da so prednaročila eno, dejanski trg pa nekaj povsem drugega in da je zaradi tega dizelski 1,5-trivaljnik ‘na čakanju’. Delež dizelskih motorjev oziroma avtomobilov z dizelskim pogonom je v skupni prodaji Toyot na evropskih trgih približno 25-odstoten, kar ni tako malo. Toda dejstvo, potrjeno v zadnjih mesecih, je povsem nesporno: zanimanje za dizelske avtomobile počasi upada. In temu se bodo morale prilagoditi vse avtomobilske hiše – kaj ali sploh nič krive za ‘Diesel-Gate’ …

***

Carlos Ghosn: »Vedeti moramo, kaj se bo dogajalo z VB, da bomo temu primerno načrtovali svojo proizvodnjo.«

Zgodba o Brexitu še precej časa ne bo končana, še manj bodo znane oziroma jasne posledice. Še prej, preden se je Združeno kraljestvo oziroma Velika Britanija odločila oditi iz naročja EU, so zlasti avtomobilske tovarne opozarjale na zelo raznolike posledice te odločitve. Prav na tokratnem pariškem avtomobilskem salonu, ki vsaj za obiskovalce odpre vrata jutri, je marsikaj povedal Carlos Ghosn, prvi mož zveze Renault-Nissan. Dejal je takole: »Če se moram odločiti za investicijo v nekaj prihodnjih mesecih, pri tem pa ni jasno, kakšne bodo posledice Brexita, ker pogajanja z EU do tedaj še ne bodo končana, potem je nujen dogovor z britansko vlado.« Ghosnove besede oziroma opozorilo ima zelo jasno sporočilo: zveza se mora odločiti, kje bo nastajal novi Qashqai. Sedaj ga izdelujejo v britanskem Sunderlandu (tam nastajajo še nekateri drugi Nissani), odločitve o novih modelih in mestu njihovega rojstva pa so dolgoročne. Ampak glede na to, kako počasi in po svoje tudi zvito se VB izloča iz EU, Ghosnovo opozorilo sploh ni preuranjeno.

Janez Kovačič