Avtomobil, polizdelek?

Zunanje ogledalo: čudovito uporaben, a redek primer opreme, ki vselej deluje brez težav ali okvar.

Dajmo zgodbo malo poenostaviti, da ne preide v Vojno in mir. Vzemimo za prvi avtomobil Benz Patent-Motorwagen in poglejmo, kaj ima. Ima kolesa, motor, pogon na kolesa, sedež, naprave za krmiljenje (upravljanje) in okvir, ki vse skupaj drži – skupaj. Oprema? Zgolj troblja, tista stara trobenta z gumasto kroglo na začetku. Nekaj opreme se je z leti nateklo hitro (luč, streha), potem pa pravzaprav kar dolgo nič pretresljivega.

Malo bolj resno se je začelo dogajati po drugi veliki vojni: brisalniki, zavorne luči, gretje notranjosti, levo zunanje ogledalo, smerniki, brizganje vode na prednjo šipo, klimatska naprava, desno zunanje ogledalo, halogenske žarnice, radijski sprejemnik.

Do tu so stvari delovale. Če pa niso, je bilo večino tega moč hitro in razmeroma poceni popraviti v bližnji delavnici, če že ne na domačem dvorišču. In potem so prišla devetdeseta, z njimi elektronika, z njo apetiti kupcev, z njim tekma proizvajalcev, z vsem skupaj pa težave.

Malo bomo preskočili, ker tu ne gre za kronologijo novosti, pač pa za končni učinek oziroma za zatečeno stanje. Piše se 2016 in v seznamu opreme še tako majhnega avtomobila je danes – tudi če odštejemo navedbe v smislu ‘volanski obroč’, ‘voznikov sedež’ in podobno – dolga vrsta možnosti, ki jih v avtomobilu dobite serijsko ali pa zanje doplačate.

Krasno.

Prva stvar, ki me je zmotila, je bilo tipalo za dež. Kakih deset let je že na trgu in še vedno ne deluje tako, kot bi moralo. Moralo pa bi delovati tako, da voznik z ročico brisalnikov ne bi smel več imeti dela. Pa ga ima, včasih še več, kot kadar tipala ni. Potem samodejnost klimatske naprave: ni avtomobila, kjer ne bi bilo treba posegati v njeno delovanje tako (spreminjanje nastavljene temperature) ali drugače (spreminjanje smeri in/ali hitrosti pihanja zraka). Temu se ne reče samodejno.

Tudi sistem za opozarjanje na vozilo v mrtvih kotih jih šteje okoli deset let. A še vedno … Se včasih divje oglaša, ko ni za avtomobilom nič, včasih (res pa zelo redko) pa molči, ko je. Podobno je s parkirnimi tipali: znajo se dreti, ko ni nič. Kamera za vzvratno vožnjo – ko je cesta le malo mokra, se zapaca, ko dežuje, kaplje na njej povsem onemogočijo pogled in to ravno takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Navigacijska naprava in povezljivost s telefonom: ne zgodi se pogosto, a ravno ob nepravem trenutku – zadeva zamrzne.

Avtomobil: »Začasno nisem v stanju, da bi ti pomagal.«

Radarski tempomat! Na avtomobilski cesti (ne glede na nastavljeno razdaljo) vzdržuje tolikšno varnostno razdaljo, da vas kup voznikov prehiti po desni, za vami pa vseeno kolona. V naselju se pri vožnji za avtomobilom, ki zavija levo, skoraj povsem zaustavi, pospeši pa šele, ko je oni že davno nekje daleč. Dinamične luči LED! Ko sedež za volan avtomobila s takšnimi žarometi, ne opaziš razlike v primerjavi s ksenonskimi, ampak OK, to je subjektivno. Povsem objektivno je pa, da sveti po svoje, ko si na cesti sam, se jim meša (včasih zasenčijo tudi tisti del ceste, katerega najbolj potrebuješ osvetljenega, včasih noro osvetli zgolj obcestni kažipot, ki potem odbije svetlobo, da ta voznika precej oslepi, …), ko gre avtomobil mimo, pa ravno prav prepozno vklopijo dolg snop, da je lahko prepozno.

A ko bi šlo zgolj za opremo … Kako poldrugo desetletje bo, kar je v Sloveniji potekala domača predstavitev novega modela ene najdražjih avtomobilskih znamk. Samo krožno iz Ljubljane čez Vršič je bilo treba, pa jih pol (ne držite me za besedo – lahko so bili 4 od 10) ni uspelo priti nazaj – pa ne zato, ker bi se kdo zaletel. Znancem je avtomobil, vreden preko 60 tisočakov, nagajal, da so prišli strokovnjaki iz matične tovarne rešiti problem. Težko! Da v Sloveniji ni dovolj velike površine, ker bi morali za popravilo avtomobil malo (menda res malo) hitreje voziti v krogu najprej v eno, potem pa še v drugo smer. Dajte no! Drugemu znancu so prijazno ponudili zelo ugoden odkup avtomobila in prodajo novega, ker mu dve leti preprosto niso znali ukrotiti elektronike. Spisek primerov je dolg.

Sveti famozna oranžna lučka? Lahko, da vas bo stalo tisoč in več evrov, pa še ne bo rešeno.

Hočem reči, da so z avtomobili prav tako problemi, kot nekoč, čeprav bi človek pričakoval, da jih bo vse manj. Razlika je le v tem, da ne le, da danes problemov sploh ne moremo več rešiti sami (prišlo je celo tako daleč, da je morala EU predpisati, da proizvajalci omogočijo preprosto menjavo žarnice žarometa, ker se to v neki točki sploh ni več dalo, ne da bi sneli prednji odbijač …), pač pa da ga prevečkrat niti uradni servis ne zna več odpraviti.

Da je avtomobil polizdelek, je kljub vsemu težko trditi, zna pa človeka tako raztogotiti, da izreče vse najlepše in najbolj sočne srbske kletvice. Podobno kot operacijski sistemi osebnih računalnikov …

Vinko Kernc