
Wendelin Wiedeking, nekdanji šef Porscheja, je veljal za izjemno uspešnega menedžerja, morda pa se zgodi, da se njegova zgodba le ne bo končalo tako uspešno.
Zgodba iz leta 2008, ko je nameraval Porsche kupiti veliko večji Volkswagen (VW), je stara, vendar pa nikakor ne pozabljena. Porsche je svoje delničarje obvestil, da bi lahko prav zaradi tega nastali dodatni stroški.
Na kratko obnovimo dogajanje v letu 2008. Tik pred izbruhom krize tudi v Evropi je Porsche, ki ga je tedaj vodil Wendelin Wiedeking, najuspešnejši menedžer te slovite avtomobilske hiše, objavil namero o nakupu vsaj tričetrtinskega deleža veliko večjega VW. V ozadju se je bila bitka med družino Porsche in družino Piëch, največji solastnici Porscheja. Prva je podpirala namero o prevzemu VW in s tem tudi namero Wendelina Wiedekinga (finančno operacijo je vodil tedanji šef financ Holger Härter), na drugi strani je bil sloviti Ferdinand Piëch, predsednik nadzornega sveta VW in hkrati solastnik tovarne Porsche. Namera o prevzemu Goljata (VW) s strani Davida (Porsche) je padla v vodo, nekaj kasneje pa je prav VW postal večinski lastnik Porscheja. Wiedeking in Härter sta se morala posloviti, jasno je bilo, da je družina Porsche v tej bitki potegnila kratko.
Pred dobrim letom pa so oblasti v Stuttgartu, kjer domuje Porsche, začele preiskavo o tem dogodku. Menijo, da gre za manipulacijo, pri čemer sta ali naj bi imela glavno vlogo Wiedeking in Härter. Če bi se zgodilo, da bi ju spoznali za kriva in bila tudi kaznovana, bi se lahko zgodilo, da bi morali delničarji Porscheja vrniti ‘ekonomske ugodnosti’, ki naj bi si jih pridobili v času spodletelega nakupa koncerna Volkswagen.
Sodne oblasti ugotavljajo, da sta nameravala Wiedeking in Härter prevzeti odločilni delež v VW veliko prej, kot sta to objavila oziroma kot je bila o tem obveščena javnost. Marca 2008 je namreč Porsche zatrjeval, da so novice o morebitnem prevzemu VW zgolj špekulacije, sedem mesecev kasneje pa vendarle razkril svojo namero. To je povzročilo pravi borzni pretres, kajti vrednost delnice VW se je občutno povečala, saj so se zanje začeli zanimati tudi špekulanti, pa tudi sloviti skladi hedge (skladi t.i. tveganega kapitala, ki so pred tremi meseci povzročili ponoven bankrot Argentine). Seveda so z vsem tem pridobili tudi Porsche in njegovi delničarji, kajti postati lastnik največje evropske avtomobilske korporacije ni mačji kašelj. Preiskovalci hočejo sedaj ugotoviti, ali je šlo za namerno manipulacijo, hkrati pa se že oglašajo omenjeni skladi hedge, ki trdijo, da je Porsche v tej operaciji, ki pa ni bila opravljena do konca, dobil nič manj kot pet milijard evrov.
Naj bo odločitev nemških oblasti takšna ali drugačna, vse skupaj ni škodovalo niti VW niti Porscheju. Slednji žanje nove in nov rekorde. V letošnjih desetih mesecih je tovarna prodala 151.500 avtomobilov, kar je bilo za 14 odstotkov bolje kot v primerljivem lanskem času; zgolj oktobra je bil posel boljši za okroglih 18 odstotkov. Letos so najbolj lačni Porschejev na Kitajskem, kjer je bilo kupcev za 18,5 odstotka več, v Evropi pa za spoštljivih 17 odstotkov več.◄

Ferdinand Piëch, predsednik nadzornega sveta VW, in pomemben solastnik Porscheja, je v tej bitki očitno zmagal.








