Avtomobilski teden 27, 2025

Izdelava električnih avtomobilov je za Muskov imperij izjemnega pomena.

Kam greš, Tesla?

Mimo Tesle in vsega tistega, kar dogaja okoli in s to tovarno električnih avtomobilov, v teh časih ni mogoče. Razlogi so na dlani – tovarni gre letos slabo tako reč na vseh pomembnih trgih, hkrati pa se je njen največji lastnik zapletel v srdit obračun s svojim nekdanjim največjim zaveznikom – z ameriškim predsednikom.

Čeprav je Elon Musk pred nedavnim dejal, da bo Tesla letos poslovala vsaj tako dobro kot lani oziroma boljše, podatki kažejo drugačno sliko. V drugem letošnjem trimesečju naj bi tovarna prodala dobrih 394 tisoč avtomobilov, kar naj bi bilo za 11 odstotkov manj kot lani v tem času. Tudi prvo letošnje trimesečje ni bilo ugodno – posel se je skrčil za 13 odstotkov. Musk je napovedoval letošnje povečanje prodaje, ki naj bi bilo med 20 in 30 odstotki. Toda to se doslej ni zgodilo, zato analitiki napovedujejo, da bo letošnja prodaja v primerjavi z lansko po vsej verjetnosti manjša vsaj za osem odstotkov.

V Evropi se je prodaja Tesel v maju skrčila za izjemno visokih 27 odstotkov, na Kitajskem, ki je za tovarno izjemnega pomena, se je tržni delež te tovarne v letošnjih petih mesecih zmanjšal na 7,6 odstotka, kar je 2,4-odstotni padec.

Čeprav je v Muskovem portfelju veliko različnih dejavnosti oziroma produkcij, predstavlja izdelava električnih avtomobilov temelj. Če naj bi po Muskovih napovedih Tesla letos presegla lanski rezultat, potem bi morala v drugi polovici leta prodati vsaj milijon vozil. To pa se zdi skoraj neuresničljivo. Očitno je tudi, da bo zelo zamujala manjša in s tem cenejša Tesla od sedanjega modela Y, ki je bil zadnja leta produkcijski in tržni prvak. Kot vse kaže sedaj, naj bi se Baby Tesla na trgih pojavil čez nekaj mesecev, po vsej verjetnosti pred koncem leta. In ni mogoče prezreti – ker se je ljubezen na relaciji Trump-Musk ohladila do ledišča, je ameriški predsednik namignil, da utegne država preveriti, kaj in kako je s subvencijami, ki so jih doslej dobila podjetja najbogatejšega človeka na obli. Ni dober obet …

***

Izpusti CO2 pri avtomobilih utegnejo povzročiti dodatne težave evropski avtomobilski industriji.

Novo bojno polje v EU – izpusti CO₂

Stellantis ima nekaj kratkih mesecev novega človeka na vrhu koncerna, toda to še ne pomeni, da so skrbi oziroma zadrege, s katerimi se srečuje ta francosko-italijanska-ameriška korporacija, kaj manjše. Ne gre dobro – ne v Evropi in tudi ne drugje, denimo v ZDA, kjer je Chrysler še vedno med največjimi avtomobilskimi tovarnami. Težave utegnejo povečati še nekatere okoljske zahteve Evropske unije (EU).

Na Stari celini so se okoliščine pri t. i. zelenem prehodu nekoliko umirile, morda malce prilagodile stvarnosti. Te dni pa je Evropska komisija (EK) predlagala ambiciozen okoljski (podnebni) cilj: do leta 2040 naj bi se izpusti CO₂ zmanjšali za 90 odstotkov. To seveda pomeni tudi nove cilje oziroma naloge za avtomobilsko industrijo, ki ima z izpusti tega toplogrednega plina precej težav. Po podatkih Evropske agencije za okolje je bil predlani povprečni izpust tega toplogrednega plina v EU pri avtomobilih, izdelanih na Stari celini, okoli 104 g/km; podatki za lansko leto še niso znani. Konec letošnjega leta naj bi začelo veljati novo določilo glede izpustov CO₂ za avtomobilsko industrijo, in sicer v vrednosti malenkost pod 94 g/km. Pogojnik v tem primeru je smiseln, saj je težko verjeti, da bodo avtomobilske tovarne zmogle zadostiti tej zahtevi. V primeru nedoseganja oziroma kršitev določila so predvidene visoke kazni, ki lahko pri nekaterih velikih avtomobilskih korporacijah presežejo celo milijardo evrov. Določeno namreč je, da bodo morale tovarne pri vsakem avtomobilu za vsak presežen gram izpusta CO₂ plačati določeno kazensko takso. Že ko je bilo to sprejeto, se je začelo dogovarjanje o morebitnih odpustkih oziroma prodaji pravic. Toda seznam tovarn, ki so že ali bodo morda v kratkem zmogle zadostiti tej zahtevi, je razmeroma skromen.

V ospredju je seveda že tolikokrat omenjena Tesla, ki ima v svojem programu zgolj baterijske električne avtomobile (BEA) z ničelnim izpustom CO₂. Zelo blizu naj bi bil švedski oziroma kitajski Volvo, z velikimi težavami pa se utegnejo srečati pri Volkswagnu in Stellantisu. Njuna prodaja oziroma produkcija BEA je preskromna, po drugi strani pa imajo zlasti Nemci v svoji ponudbi veliko zmogljivih motorjev z notranjim zgorevanjem, kar problem še povečuje. Prav zaradi tega iz Stellantisa prihajajo novice ali namigi, da utegnili že letos zapreti kakšno tovarno – ker električni avtomobili, ki imajo pri vsem tem zelo pomembno vlogo, ne gredo v promet tako, kot so načrtovali oziroma upali. Koliko je resnice v tej napovedi, je mogoče zgolj ugibati, saj gre po vsej verjetnosti tudi za pritisk na nacionalne politike oziroma vlade, naj v Bruslju dosežejo omilitev zahtev. Ni nujno, da se ne bo posrečilo.

Janez Kovačič