Avtomobilski teden 39, 2023

Usoda tovarne v Dresdnu je negotova.

Začetek napornih časov?

Zgodilo se je tisto, kar je bilo napovedano in s tem pričakovano – nemški koncern Volkswagen (VW) začasno omejuje izdelavo dveh svojih avtomobilov v dveh tovarnah, in sicer v Zwickau in Dresdnu. Vse kaže, da je sicer vprašljiva usoda t.i. steklene tovarne v Dresdnu. Vprašanje je, ali to ni začetek časov, ki bodo v bistvenem nasprotju s tistimi pred in po pandemiji Covid-19.

Po teh napovedih bodo začasno ustavili izdelavo dveh električnih avtomobilov, in sicer VW ID.3 in Cupre Born. Pri VW priznavajo, da je to (tudi) posledica manjšega povpraševanja po obeh modelih, pri čemer so v Nemčiji s 1. januarjem letos občutno zmanjšali spodbude za nakup baterijskih električnih avtomobilov (BEA). Obe tovarni naj bi zaustavili delo med počitnicami od 2. do 16. oktobra. Tudi zaradi tega je še vedno nejasna usoda okoli 270 začasno zaposlenih v Zwickau, pri čemer je povsem verjetno, da jim ne bodo podaljšali pogodb o zaposlitvi. O usodi tovarne v Dresdnu vsaj za sedaj tudi še ni nič jasnega, vendar je vse več namigov, da ji bije navček.

Vse to je morda v opaznem nasprotju s tistim, kar se je minuli mesec dogajalo na nemškem trgu. Tam se je – o tem smo precej pisali prejšnji teden – prodaja BEA občutno povečala in je bila bistveno ugodnejša kot v Franciji, ki velja za drugi evropski avtomobilski prostor po številu prodanih avtomobilov. Vse pogostejše napovedi o gospodarskem nazadovanju očitno že terjajo svoj davek, saj je znano, da je nemški potrošnik glede tega precej bolj senzibilen kot v drugih evropskih državah. In to bi moralo skrbeti tudi nas na tej strani Karavank.

***

Joe Biden naj bi bil prvi ameriški predsednik v novejši zgodovini države, ki je obiskal stavkajoče delavce UAW.

Stavka kot politični poligon

Čeprav se je konec prejšnjega tedna zdelo, da so stavkajoči v treh tovarnah treh največjih ameriških avtomobilskih hiš – General Motorsa, Forda in Chryslerja oziroma Stellantisa – dosegli napredek pri svojih zahtevah, se stavka nadaljuje. Gotovo je omembe vredno, da gre za po svoje zgodovinsko merjenje moči, pri čemer obilno asistira ameriška politika oziroma politiki – tako vladajoči predsednik Joe Biden kot Donald Trump, ki se poteguje za novo nominacijo republikanske stranke na ameriških volitvah, ki bodo prihodnje leto. In kot že zapisano – zgodovinskih ali prelomnih trenutkov v tej sagi (menda) niti ni malo.

Zgodovina se je nekako prelomila ob začetku stavke. Prvič v zgodovini ZDA se je zgodilo, da so začeli hkrati stavkati v vseh treh omenjenih avtomobilskih tovarnah. Doslej je bilo pač tako, da so tovarniški sindikati organizirali stavko v vsaki tovarni neodvisno od tega, kaj si želijo zaposleni oziroma sindikati v konkurenčni hiši. UAW ali United Auto Workers, ki je organizator tokratne stavke, je s tem dosegel nekaj, kar si pred časom ni bilo mogoče predstavljati. Znana je namreč zgodba o nedavnem obtoževanju med Fordom in General Motorsom o tem, da hiši medsebojno spodbujata zaposlene k stavki. UAW je sindikat, ki ima okoli 400 tisoč aktivnih članov, za stavko v treh tovarnah vseh treh avtomobilskih korporacij se je sicer odločilo manj kot deset odstotkov zaposlenih, pa vendar tokratna prekinitev dela trese ZDA. Stavkajoči zahtevajo približno 40 odstotkov višje plače v nekaj naslednjih letih in skrajšanje delovnega časa. Zdi se veliko, toda ne tako, da jih pri tem ne bi podprl Joe Biden, ki meni, da »si zaslužite veliko več, kot vam plačajo«. Kot trdijo, naj bi se v novejši ameriški zgodovini zgodilo prvič, da je ameriški predsednik obiskal stavkajoče. Za te svoje besede je od predsednika sindikata UAW dobil tudi kapo s sindikalnim znakom …

Seveda priložnosti ni izpustil niti kontroverzni Donald Trump, ki bo po vsej verjetnosti republikanski kandidat na volitvah v letu 2024. Njegova retorika je bila občutno drugačna od Bidnove, kar seveda ni presenetljivo. V Michiganu je obiskal zaposlene v podjetju Drake Enterprise, kjer naj bi nagovoril člane sindikata UAW. Čeprav ni jasno, koliko sindikalistov oziroma članov UAW naj bi bilo prisotnih, je Trump postavil jasno diagnozo: električna vozila oziroma avtomobili predstavljajo smrtno grožnjo za ameriško avtomobilsko industrijo. On že ve …

***

Oliver Blume: uvrstitev na borzo je bila dobra za vse.

Porsche: zelo uspešni tudi na borzi

Točno pred letom dni je Porsche, ki je sestavni del koncerna Volkswagen (VW), opravil IPO, torej prvo javno prodajo delnic. Ob dvomih, ali se bo vse skupaj posrečilo, je sedaj jasno, da se je zelo posrečilo. In to niti ne bi smelo biti nenavadno.

Oliver Blume, prvi mož tako Porscheja kot tudi VW (zaradi česar je pogosto tarča očitkov ali vsaj dvomov o smiselnosti in uspešnosti dvojne funkcije), je ob tem dejal, da »je bila prodaja delnic zelo velik uspeh. To je dobro za nas, naše delničarje in seveda tudi za zaposlene.« Porsche sedaj kotira na frankfurtski borzi, to pa jim je omogočilo tudi hitrejše sklepanje različnih dogovorov o sodelovanju s pomembnimi partnerji, denimo Applom. Tudi vse drugo in tisto, kar je nedvomno pomembno, je znano – prodaja gre skoraj izjemno, saj računajo, da naj bi letošnji prihodki znašali okoli 40 do 42 milijard evrov, pri čemer naj bi bila prodaja večja vsaj za 15 do 17 odstotkov. Tovarna športnih avtomobilov ob tem vztraja pri svojih načrtih – leta 2030 naj bi bilo vsaj okoli 80 odstotkov vseh Porschejev električnih. Prihodnje leto se pojavi električni Macan, nekaj kasneje pa tudi večji Cayenne. Ob avtomobila sta zadnja leta najbolje prodaja Porscheja. Tako to pač gre.

Janez Kovačič